Včasih so gostinci točno vedeli, kdaj se je bližal čas, ko bodo lahko zaprli lokal in šli domov spat: moški gostje so pričeli obujati spomine na služenje vojnega roka v Jugoslovanski ljudski armadi.

Omotičnim glavam so zakrulili želodci in v pogovor so se vmešale besede »pasulj«, »čorba«, »grašak-SMB kuglice«, »kupus«, same specialitete kuhinje vojske, ki je razpadla, in države, ki je propadla. Ostali pa so recepti za jedi, ki jih pri določenih generacijah alkoholni hlapi vedno znova obudijo. Skrajni čas je, da jih vzamemo v roke in jih iz črk na papirju spremenimo v jedi, ki so in bodo preživele vse režime.