»Gnus sooča avtorja s posebnimi problemi, kakršnih sorodne teme, denimo spolnost, ne porajajo. ... Gnus je še vedno treba opravičevati kot resno in dopustno temo. Spodbuja razprave o prepovedanih temah, ki ogrožajo priljubljene pretveze in pobožne predstave o spolnosti, primernosti in o človekovem dostojanstvu nasploh. ... Gnus je v mnogih svojih oblikah več kot zgolj odbijajoč in vsebina gnusnega je kompleksna ter včasih paradoksna.

Vsi vemo, da nas lahko gnusno tudi privlači, ne le odbija ... . Gnusno je trdovratna poteza grozečega in čutnega, ki ju oblikujejo spolnost, nasilje, groza in kršenje norm skromnosti ter spodobnosti. In celo ko nas gnusno odbija, hkrati običajno priteguje našo pozornost. Vsiljuje se nam. Le stežka se upremo pogledu na reči, ki se nam gnusijo - pogosto celo prisilno 'vržemo nanje še drugo oko'.«