Spomladi leta 1941 so na vrata brunarice v tirolskih Alpah severno od Bolzona, kjer je s svojim sinom Mariom živela mlada boemska pesnica Lucy Ramberg, potrkali vojaki.

Čeprav so govorili nemško, je deček zelo dobro razumel, da matere, ko bo morala oditi s pripadniki SS, morda nikoli več ne bo videl. Po materini aretaciji je komaj triinpolletni Mario za dobro leto ostal pri znancih na bližnji kmetiji, nato pa se je sam potikal po severni Italiji, se družil z drugimi potepuškimi otroki, bil član pocestnih tolp ter bil večkrat v najrazličnejših sirotišnicah. Kot se spominja, je bil neprestano lačen in priča mnogim grozljivim dogodkom, zaradi katerih so ga kasneje še dolga leta tlačile more.