Uslužbenci. Poročilo iz najnovejše Nemčije (1930) Siegfrieda Kracauerja je prva nemška empirična sociološka študija, ki je bila že ob nastanku deležna številnih pohval, danes pa velja za klasiko analitično-dokumentarne literature. V njej je prikazano življenje uslužbencev, ki so bili v dvajsetih letih prejšnjega stoletja nov, še neraziskan sloj delavskega razreda. Njihove delovne in prostočasne navade ter problemi kažejo presenetljivo podobnost z družbeno realnostjo sedanjega časa

Vse kaže, da pojavov, kot so vsesplošno poblagovljenje, odsotnost razredne in politične zavesti, racionalizacija in kibernetizacija dela, eskapistično zatekanje k ponudbi zabavne industrije, obsedenost z ohranjanjem mladostnega videza ipd., ni prinesel šele neoliberalizem, temveč jih je bilo mogoče opazovati že kmalu po prvi svetovni vojni. Z zaostrujočo se družbeno krizo, naraščajočo materialno stisko prebivalstva ter sindikalno neorganiziranimi, politično neopredeljenimi in za populizem dovzetnimi malomeščanskimi uslužbenci, ki so bili pomemben del volilnega telesa, se je že napovedoval usodni zaton weimarske republike.