... ta knjiga so glasovi nekaterih v polju mnogih ...

Vsako obdobje se srečuje s svojim predhodnim obdobjem. Išče korenine, iz katerih izhaja, in gleda v prihodnost, v kaj se bo razraslo. Tako se umetniška gibanja srečujejo s predhodnjimi; raziskujejo in analizirajo, kaj je privedlo do njih, kako so bila  zasajena, na neki način že oblikovana iz svoje preteklosti. Tako ljudska pesem v vsakem obdobju doživi svojo sodobno različico, ki se hrani iz preteklega in oblikuje prihodnje. Je kot živa preteklost, ki nam pripoveduje o nas samih, o načinih našega bivanja in izražanja. Ne živi v knjigah. A kljub temu je pomembno, da se o njej piše in razmišlja. Na različne načine. Na mnoštvo načinov. Nekatere od njih smo poskušali zajeti v pričujoči knjigi. (Irena Tomažin)