V evropski zgodovini skorajda ne srečamo ljudstva, do katerega se je gojilo toliko nezaupanja in zaničevanja kot do Ciganov. Ob bok tem nesrečnikom se lahko postavijosamo še vsega krivi Judje. Poleg romantičnih klišejskih predstav o Ciganih, ki sploh niso ustrezale realnosti in so jih ustvarile zgolj sanje in hrepenenja meščanske družbe po svobodnem in nevezanem življenju (npr. v operi Carmen Georgesa Bizeta), so o Ciganih prevladovale predvsem negativne predstave, stereotipi in družbeni predsodki.

Slovarji, enciklopedije in konverzacijski leksikoni, ki so izšli denimo okoli srede 19. stoletja, o tem ne puščajo nobenega dvoma. Pod geslom Cigani obravnavajo tako muzikalične talente kot klateško sodrgo, lopove, tatove in prevarante. In ta miselnost kot "breme minulosti" zagrizeno vztraja vse do današnjih izpadov anticiganizma in krepitve romofobije, sporov in nasprotovanj, diskriminacije in stigmatizacije na podlagi etnične pripadnosti. Do danes so ostale usedline dojemanjna romskega načina življenja kot nesprejemljivega za družbo, čeprav se je v pravnem pogledu položaj Romov v zadnjih desetletjih nedvomno spremenil.....