Plutarhovi Vzporedni Življenjepisi so moralni portreti slavnih antičnih politikov in vojskovodij, polni enkratne mešanice biografije, morale, zgodovine in propagande. To velja tudi za negativni par Demetrij - Antonij, v katerem nam avtor predstavi neločljivo povezavo med spolno amoralo, razuzdanostjo, pijančevanjem, razsipnostjo in protizakonitim ravnanjem. za oba obravnavana junaka pokaže, da sta zaradi svojih moralnih slabosti zatajila in nista izpolnila svojih dolžnosti moškega na visokem političnem položaju. S tem nista uničila zgolj sebe, temveč omajala tudi temelje države. Njun amoralni portret služi kot svarilo bralcem.

V paru Demetrij - Antonij Plutarh primerja makedonskega vojskovodjo in kralja Demetrija Poliorketa (337-283 pr.n.št.), iki je najbolj znan po porazu v Bitki pri Akciju in tragični ljubezenski zgodbi z egipčansko kraljico Kleopatro VII. (69-30 pr.n.št.). gre za eno najslavnejših antičnih žensk, zgodovinsko osebnost in hkrati mit. Čeprav je v Antoniju nakazano, da je Kleopatra kot kraljica in vrhovna poveljnica egipčanske vojske vplivala na usodo takratnega Sredozemlja, Plutarh zaradi propagande izpostavlja ljubezensko zgodbo z Antonijem. V nasprotju s sodobno predstavo ljubezen nastopa kot največje zlo, zaljubljeni Antonij pa kot pomehkužen moški, ki si je zaradi ljubezni uničil bleščečo kariero in zapravil polovico rimskega cesarstva, čeprav bi ga danes postavili moškim za zgled.