Zapiski iz podzemlja (1864) po besedah urednice Špele Pavlič zaznamujejo prehod Dostojevskega v zrelejše obdobje, ki se začne z vrnitvijo iz izgnanstva v Sibiriji. V povesti je Dostojevski prvič v zgodovini ruske literature predstavil tip človeka, ki ga sam imenuje podtalni in ki po njegovem mnenju predstavlja nov pojav v ruski družbi. Monolog podtalnega človeka je kritika zahodnjaške filozofije, racionalizma, logocentrizma ter individualizma, kritika, ki jo pisatelj še razvije v svojih poznejših romanih.

Knjiga vsebuje tudi dva krajša avtorjeva osebna zapisa iz omenjenega obdobja - Maša leži na parah ter Socializem in krščanstvo, ki po besedah urednice dopolnjujeta in še dodatno razsvetljujeta avtorjevo misel. Prevod je delo Urše Zabukovec, ki je napisala tudi obsežno spremno študijo.

"Ker jaz bi se igračkal samo z besedami, samo sanjaril bi, v resnici pa si želim, da bi šli vi vsi v maloro, da veš!"