Monografija pravzaprav obsega dve knjižni enoti: kritično izdajo dokumentov iz arhiva nekdanje krajevne občine Kopriva na Krasu s spremno študijo in dopolnitev knjige Kraški kruh o tamkajšnjih kamnolomih in kamnarjih, ki je izšla leta 2016. V prvem delu je objavljeno občinsko arhivsko gradivo od srede 19. stoletja, ko je bila občina ustanovljena, do začetka prve svetovne vojne.

Umeščeno je v takratno politično in upravno-pravno ureditev avstrijskega Primorja in osvetljeno s pravnimi predpisi, ki so urejali različna področja delovanja občin. Številni dokumenti z raznovrstnih področij v občinski pristojnosti so navedeni v zvestem prepisu, ostali pa v povzetkih. Drugi del vsebuje nova odkritja o občinskem kamnolomu in krajevnih kamnarjih. Pomemben novum je oris apneničarske dejavnosti s poudarkom na kastavskih apneničarjih, ki so v 19. stoletju prihajali žgat apno na območje Koprive. Na koncu so preglednice o koprivskih družinah, županih, duhovnikih, učiteljih, ledinskih imenih in še čem ter slovar starinskih in narečnih izrazov. S tako pestro vsebino je knjiga še en pomemben prispevek h krajevnemu in regionalnemu zgodovinopisju, pravni zgodovini in zgodovini kamnarstva na Krasu.

Uvodoma je v knjigi opisana nenavadna zgodovina tega občinskega arhiva, ki je bil po sili razmer kar sedemdeset let skrit v zvoniku cerkve sv. Elije v Koprivi in končno shranjen v koprski pokrajinski arhiv. Glavni del knjige vsebuje obsežno občinsko gradivo od srede 19. stoletja, ko je bila občina ustanovljena, do začetka prve svetovne vojne leta 1914. Umešča ga v takratno politično in upravno-pravno ureditev avstrijskega Primorja ter osvetljuje s številnimi pravnimi predpisi, ki so urejali različna področja delovanja krajevnih občin, tako da v nekaterih pogledih prikazuje tudi širše razmere v Primorju in v avstro-ogrski monarhiji. Številni dokumenti so navedeni v zvestem prepisu po črki, ostali pa glede na vsebino in pomen v krajših ali daljših povzetkih. Praviloma so predstavljeni po časovnem zaporedju, v nekaterih primerih pa tudi v tematsko zaokroženih sklopih skozi več let. Iz njih so razvidna številna področja delovanja občinske uprave: od izvajanja krajevnih policijskih pristojnosti, domovinskih, cerkvenih in vojaških zadev, šolske problematike, občinskih volitev in reševanja vaških sporov do plač in bere občinskih služabnikov, skrbi za ubožce in bolnike, gospodarjenja z občinskimi posestmi, sestavljanja letnih proračunov in obračunov stroškov in dohodkov, vzdrževanja cest, preskrbe z vodo itd. Najbolj obširno in s številnimi zanimivimi podrobnostmi so obravnavani gradnja občinskih vodnjakov in šolskega prizidka, ki je bil nujen za ustanovitev samostojne ljudske šole v Koprivi, delitev občinskih pašnikov, pogozdovanje občinskih parcel ter delovanje krajevnega bralnega in pevskega društva Zarja.