Nova zbirka pesmi Lojzke Špacapan prinaša v slovensko poetiko nekaj temeljno izrazitega, posebnega. Pesmi so izjemno berljive, le na videz preproste izpovedi, ki s svojo neposrednostjo popolnoma prevzamejo bralca. Pesnica se preprosto odpre zaznavam, vtisom, občutkom, impulzom, tudi iz narave, urbanega okolja in odnosov med ljudmi.

Ljubezen je središčno občutje v zbirki - čeprav ne gre za ljubezensko liriko v trdicionalnem pomenu besede in čeprav se celo beseda ljubezen pojavlja v kar nekja pesmih. Gre za izjemne lirične refleksije, tudi krhke miniature, impresije ali, kot se je pesnica izpovedala v eni od pesmi:
Besedo klešem / toplo / in ranljivo, /
besedo / za to ljubezen / nedojemljivo.