Avtorjev odgovor je, da za to obstajajo trije glavni družbeni razlogi: ideološki (pripadniki liberalnega srednjega razreda dajejo prednost izogibanju individualnim tveganjem pred kolektivno racionalnostjo in odgovornostjo), informacijski (dostopnost obilja informacij, četudi lažnih, o tveganjih cepljenja) in socialni (zaščitniško starševstvo kot posledica nizke in pozne rodnosti ter osip zdravniške avtoritete).

Andrea Grignolio nam v pričujoči knjigi na privlačen način predstavi zgodovino cepljenja in gibanj proti njem, premišljuje preteklost, sedanjost in prihodnost cepiv, na koncu pa ponudi tudi nekaj orodij in strategij za izboljšanje komunikacije med medicinsko stroko in državljani, ki bi lahko omilile in zmanjšale odpor proti cepivom in cepljenju.

Knjiga je bila v Italiji odmevna, in pred kratkim je izšla tudi njena razširjena angleška izdaja pod naslovom Vaccines: Are They Worth a Shot? (Springer, 2018), zato je naš slovenski prevod lahko nastal hkrati z angleškim – po dopolnjenem in osveženem italijanskem izvirniku. (Amelia Kraigher)

Andrea Grignolio (1974) poučuje zgodovino medicine in bioetike na Univerzi Vita-Salute S. Raffaele v Milanu. V svojem raziskovalnem delu se osredotoča na zgodovino biomedicinskih disciplin v zahodni družbi 20. stoletja s posebnim fokusom na imunologiji. Študij v Centru Cavaillès na pariški École Normale Supérieure je končal leta 2004, v letih 2006–2007 je bil postdoktorski raziskovalec v Centru za filozofijo in zgodovino znanosti Univerze v Bostonu, leta 2009 gostujoči raziskovalec na Oddelku za zgodovino znanosti in tehnologije na Kalifornijski univerzi v Berkeleyju, v letih 2016–2017 pa raziskovalec (ARD 2020) na Univerzi Françoisa Rabelaisa v francoskem Toursu.

Svoje prispevke objavlja v mednarodnih znanstvenih revijah, njegova knjiga Kdo se boji cepiv? (Chi ha paura dei vaccini?, Codice edizioni 2016) je bila v Italiji uvrščena med finaliste nacionalne nagrade za popularizacijo znanosti (2016) ter v najožji izbor za nagrado Galileo (2017). Grignolio je tudi stalni kolumnist italijanskega časnika La Repubblica in zase pravi, da je popularizacija znanosti eno njegovih najljubših področij delovanja.