najdi:

 
Oddelki
CD, DVD, LP
256
Dramske igre
7
Družboslovje & Humanistika
470
Duhovnost, Ezoterika, Osebna rast
146
Energetika
3
Glasba
160
Gospodarstvo
16
Humor
2
Katalogi razstav
117
Knjiga za darilo
38
Knjige po znižanih cenah
15
Knjige za otroke in mladino
321
Koledarji
1
Komunikacija
9
Kriminologija
2
Leposlovje, književnost
395
Management in posel
9
Moda
1
Monografija
79
Naravoslovje
76
Obramboslovje
1
Otroške slikanice po 5 in 6 eur
12
Priročniki
426
Računalništvo & Informatika, Internet
54
Revije
174
Satira, humoreska
12
Slikanice, pobarvanke
91
Slikarstvo
16
Teologija
23
UČBENIKI
28
Umetnosti, Zabava, Šport
214
Uporabne vede, Medicina, Tehnologija
51
Zborniki
35
 Založbe
 Avtorji
 
knjiga: Slovenski begunci v taboriščih v Italiji : 1945-1949
Slovenski begunci v taboriščih v Italiji : 1945-1949 / Helena Jaklitsch
[ v košarico | več iz oddelka | vse knjige te založbe ]
dobavni rok (1 - 3 dni)
Po drugi svetovni vojni, maja 1945, je Slovenijo zapustilo prek dvajset tisoč Slovencev, med njimi skoraj dvanajst tisoč domobrancev, ki so bili le dva meseca kasneje vrnjeni in pomorjeni, v veliki meri pa je odšla tudi slovenska gospodarska, kulturna, politična in prosvetna elita. V taboriščih na Koroškem je ostalo šest tisoč slovenskih beguncev, več tisoč Slovencev pa se je po vojni znašlo v taboriščih v Italiji. Toda v primerjavi s tistimi v Avstriji, kjer so bili skoraj vsi Slovenci naseljeni v štirih, kasneje pa celo v treh taboriščih, so bili slovenski begunci v Italiji poslani v številna taborišča, v letih, ki so jih preživeli tam, pa so jih pogosto selili.
Prav zaradi tega je težje ugotoviti, koliko Slovencev je pravzaprav povojna leta preživelo v taboriščih v Italiji. K manj natančnemu popisu taboriščnikov prispeva tudi dejstvo, da so Slovence, skupaj s pripadniki drugih narodov, ki so prišli iz Jugoslavije, praktično v vseh taboriščih v Italiji vodili skoraj izključno pod oznako ‘Jugoslovani’, medtem ko so na Koroškem slovenske taboriščnike dosledno vodili po narodnosti. Le redko najdemo v dokumentih Unrre, organizacije, ki je nekaj časa skrbela za taborišča na Apeninskem polotoku, da bi bili Slovenci izrecno omenjeni. Še največ sreče imamo pri določanju števila taboriščnikov v osrednjem ‘slovenskem taborišču’, v Serviglianu in kasneje v Senigaliji, če lahko tako poimenujemo taborišči, kjer se je zbrala največja skupina Slovencev. Tam si namreč lahko vsaj nekoliko pomagamo s poročili o volitvah v slovenske taboriščne odbore, z zaobljubo, ki so jo slovenski begunci v Italiji namenili Mariji, če se srečno vrnejo domov, in so jo podpisali skoraj vsi begunci, ali pa s posameznimi dopisi zavezniških uprav. Kar nekaj beguncev pa si je zatočišče pred domačo komunistično oblastjo poiskalo v Rimu. Zaradi vsega tega so številke o tem, koliko Slovencev se je dejansko znašlo v italijanskih taboriščih, zgolj približne. Bogdan Kolar v knjigi Salezijanci med begunci navaja, da naj bi jih bilo približno pet tisoč, pri tem pa se opira na podatke, ki jih v svojih člankih navajata Marijan Marolt in Milica Strgar. Janez Arnež v članku Slovensko šolstvo v begunskih taboriščih v Avstriji in Italiji od 1945 do 1949 navaja, da naj 427 bi bilo (po njegovih lastnih izračunih) v italijanskih taboriščih okoli 4.500 slovenskih beguncev. Dejansko se število, glede na dostopne podatke, giblje nekje med štiri do pet tisoč beguncev. Največja slovenska begunska skupnost, sestavljena predvsem iz Slovencev, ki so jih 11. oz. 12. maja 1945 s kamioni prepeljali iz Koroške, je svojo pot, s krajšim postankom v Vidmu, začela v nekdanjem koncentracijskem taborišču v Monigu pri Trevisu, od tam pa so jih konec avgusta 1946 preselili v taborišče v Serviglianu. Ta skupina je štela okoli 1.200 beguncev. Niti ne mesec dni po prihodu v novo taborišče so okoli 250 Slovencev, predvsem družin z majhnimi otroki – taborišče namreč ni bilo primerno zanje – preselili v taborišče v Senigaliji. Po skoraj letu dni se jim je, čeprav v drugem taborišču, pridružila skupina iz Servigliana, vendar zanje tudi to ni bila zadnja selitev. Slovenci so bili v taboriščih tudi v Barleti, Riccioneju, Traniju, Fermu, Lammie Campu, Modeni, Jesiju, Forliju, Eboliju, manjše skupine pa tudi še v nekaterih drugih taboriščih po Italiji. Študentje so po posredovanju dr. Kreka dobili mesta v taboriščih blizu univerzitetnih mest Bologna in Padova.....
Trda vezava; 479 strani; slovenski jezik; leto izida: 2018
založba: Inštitut za novejšo zgodovino
(ISBN: 9789616386944 )
v kosarico cena za vas: 27,00 €
 

Košarica
vaša košarica
je prazna

Plačilo
Ponujamo vam več načinov plačila. Izberite tistega, ki je za vas najbolj primeren.
Po povzetju
Naročeno blago plačate kurirski službi ob prevzemu na domu.
S predračunom
Po zaključenem naročilu si sami natisnite predračun za naročeno blago. Predračun lahko poravnate s položnico ali z nakazilom preko vaše spletne banke.

Dostava in osebni prevzem
Blago naročeno v naši spletni knjigarni, bomo po pošti poslali na navedeni naslov. Blago je navadno dostavljeno v 2. do 5. delovnih dneh po naročilu.

Pri naročilih katerih skupni znesek ne presega 30,00 EUR, se obračuna pavšalni strošek soudeležbe pri dostavi v višini 3,50 EUR in velja za pošiljke dostavljene na območju Slovenije.

Stroškom dostave se lahko izognete tudi z osebnim prevzemom na sedežu podjetja Buča d.o.o. (Kolarjeva ulica 47, Ljubljana). Plačilo na sedežu podjetja je možno samo z gotovino.
 
  O nakupovanju O podjetju Ne spreglejte

© Buča 2006-2019 // Ko knjiga pride k vam