Fotografije prerezov nekdanjega domovanja velikih lesnih mravelj odstirajo poglede na fascinanten svet. V prvem zvezku zbirke domovanja nadalje razbiramo sledi ubesedenih misli, grajenih v slogu poezije. Besedni artefakti, izluščeni iz avtorjevega pesniškega sveta, kjer sicer domujejo, nudijo platforme zoriščem. Kratko prozno besedilo poskrbi za igrivo guganje med morebitnostjo in resničnostjo. Naj se v prihodnjih edicijah zbirke zvrstijo raznoteri odrazi avtoric in avtorjev, osrediščeni na tematiko domovanja, v likovni in besedni podobi, bodisi kot samostojno avtorsko delo, s prispevki v dvojici ali skupini.

Stojan Kerbler je ena osrednjih osebnosti v polju fotografije na Slovenskem v zadnjih petdesetih letih, in v Moderni galeriji smo ob njegovem življenjskem jubileju, osemdesetletnici, ki jo bo praznoval 23. novembra letos, pripravili veliko pregledno razstavo.

Fotoantika, slovenska revija za zgodovino in teorijo fotografije, je edina te vrste v slovenskem prostoru. Razdeljena je na več vsebinskih sklopov. V njej so obravnavani zgodovina fotografije in opreme ter teoretični pogledi na zgodovino fotografije, poročila o delovanju galerij, ustanov in društev. V štiribarvnem tisku izhaja enkrat letno.

Projekt Polja rdečega maka raziskuje razloge in posledice vojne, ki označuje začetek 20. stoletja, in njene daljnosežne družbene implikacije. Sodelujoči umetniki in kuratorji predstavljajo različne poglede na to turbulentno obdobje, in izrisujejo vzporednice med preteklostjo in sedanjostjo, pri tem pa so prvenstveno osredotočeni na fotografski in video medij. Projekt povezuje partnerje iz Madžarske, Poljske, Slovaške in Slovenije, torej iz držav, ki so bile v vojni udeležene večinoma kot del Avstro-ogrskega imperija, kljub temu pa sodelujoči ustvarjalci obravnavajo omenjene fenomene s širše evropske perspektive.

Knjiga je namenjena vsem fotografom, ki nočejo, da jih nova tehnologija prehiti, in ki se želijo seznaniti z osnovo in kakovostjo digitalne kamere predvsem iz praktičnega izhodišča.

Razglednice so sicer otrok druge polovice 19. stoletja, a Flajšman jih spretno kombinira tudi z drugimi viri (z župnijsko kroniko, arhivskimi viri, s časopisi, z razglasi ipd.) on s pisano besedo ter nam tako na poveden in privlačen način izriše zgodovino Podsrede in okolice.