Knjiga esejev v treh obširnih vsebinskih sklopih prinaša lucidno in aktualno analizo in kritiko dveh temeljnih moralnih postavk krščanske družbe-desetih Božjih zapovedi in sedem smrtnih grehov. Deset Božjih zapovedi avtor razume kot arhaičen, a vse do danes razmeroma učinkovit mehanizem, ki gradi kohezivnost znotraj človeške skupnosti in omogoča njeno dolgoročno reprodukcijo, s tem pa obstoj, a na račun razmeroma velikih individualnih investicij in splošnih omejitev. Čim natančneje posameznik zaznava svoje avtentične potrebe in čim bolj občuteno zna opazovati svojo okolico, tem ugodnejše bo razmerje med njegovo z "grehom" pridobljeno svobodo in družbeno-intimno ceno, ki jo kršitev zapovedane norme nujno prinaša. Zadnji razdelek knjige, ki govori o sedmih smrtnih grehih, je zato predvsem literarizirana študija sedmih človeških značajev, ki se iz notranjih stisk rešujejo v vsakega od sedmih smrtnih grehov.

Avtorji besedil prihajajo iz dvanajstih držav in predstavljajo paleto različnih strok in zanimanj. Gre za umetnostne zgodovinarje, filozofe, teoretike kulture in aktiviste, kritike, kustose in pesnike, pri čemer jih večina sodi v dve ali tri od teh kategorij. Vsi so pomembno prispevali k sodobni umetnosti in h kulturni produkciji, k umetnostnozgodovinskemu pisanju in h kritični misli v regiji, nekdaj problematično imenovani »Vzhodna Evropa«, in včasih tudi daleč onkraj njenih mej.

Sloviti ameriški nevrolog Oliver Sacks je kmalu po tistem, ko je končal zadnjo različico spominov V pogonu (On the Move, 2015), izvedel, da je neozdravljivo bolan. Začel je pisati eseje, v njih pa ubesedil veliko hvaležnost za življenje, ki ga je dobro preživel, in se obenem soočil s smrtjo. Hvaležnost (Gratitude, 2015), zbirko esejev o življenju, bolezni, smrti in smislu, sta po njegovi smrti uredila njegov partner Bill Hayes ter dolgoletna prijateljica in asistentka Kate Edgar.

Zbirka esejev in obrobnih zapisov Agonija smisla je sad avtoričinega premišljevanja o kulturnih politikah v času njihovega vsesplošnega obglavljanja, o vlogi ustvarjalnosti in kulture v neoliberalni družbi brez vesti, o vprašanjih družbenega spola zlasti v odnosu do literature ter o "ecriture feminine" in njegovem nerazumevanju... Zajema sklop besedil, ki so vezana na njeno udejstvovanje v slovenski kulturi po l. 2001.

Knjiga je med nominiranci za nagrado Marjana Rožanca za najboljšo knjigo esejev, leta 2016.

V knjigi, ki je pred vami, poskuša avtor v potovanju skozi posamezna poglavja in v interakciji vsega zapisanega razložiti, kako jezik osebnega izrekanja v slikarstvu, odprtem v prostor in čas lahko obstaja kot relevanten prispevek edinole znotraj precizno dočutenega in doumljenega besedišča, recimo temu kar oblike svojega udejanjenja....

Izbrani eseji...


Knjiga je na voljo tudi v angleškem jeziku.

Naslovni antagonizem pručujoče knjige je privlačen tudi zato, ker vzbuja nelagodje. Je primerno v isti sapi omenjati smeh in smrt, mar ni prvo v popolnem nasprotju z razpoloženjem ob izgubi, z žalovanjem?