"In zakaj si je avtor izbral kot sanjsko destinacijo ravno Maribor, na kateri se je treba bati vina, žensk in cigaret, kot svetuje Ljubica Pesniku? Admiral Mahić je bil eden izmed tistih avtorjev, ki se je v Maribor vedno rad vračal, to njegovo rezidenčno mesto je imelo zanj poseben utrip, a slednji je bil tudi v avtorju samem. S svojim branjem tiste Barbare, za katero včasih več ne vem, ali naj ta motiv ljubim zaradi Preverta ali Mahića, me je nek zimski dan v februarju leta 2012 sredi Celice, ko sem Admirala tudi uradno spoznala, povsem začaral. Admiral Mahić je v farsi, ki se razpira v vsej svoji nekonvencionalnosti, zadel tisto, kar svet deli na dva dela; na željo po preprostosti, strasti iz ljubezni in hrepenenja, in hlad, preračunljivost do skrajnosti. Vsak pa stoji zase na svojem otoku, satelitu, a ga iz ozadja čudne sile ali tudi programi, vržejo na drugačen tir. Česar si nihče ne zna razložiti, saj je lahko zato kriv preprosto bananin olupek ali preprosto dejstvo, da je miru lahko naenkrat konec. Petnajst slik se nam tako izriše v eno samo željo, ki jo nosi Curlingstone – potiskati vinograd po ulicah Maribora – biti Bakhus, ljubiti in užiti življenje."

– Tonja Jelen, iz spremne besede