Pet let je minilo, odkar je izšla šesta, do te zadnja knjižica z opisi ekskurzij po Sloveniji. V pričujočem, sedmem zvezku predstavljene ekskurzije so bile izvedene med septembrom 2012 in novembrom 2014, dodana je še ekskurzija Geomorfološkega društva Slovenije iz marca 2012. Ekskurzijam je težko določiti vsebinsko rdečo nit. Prav vsaka je namreč tematsko posebna, tako da se medsebojno dopolnjujejo v raznolik kolaž, ki dokazuje, kako široko je geografsko obzorje.

33. knjiga iz zbirke Svet na dlani

Monografija se osredotoča na geografsko zamišljanje učencev in dijakov slovenskih šol slovenskih pokrajin ter na vpliv učnih načrtov in katalogov znanja izbranih predmetov ter učbenikov nanj. Izhajamo iz predpostavke, da imajo fotografije pomembno vlogo pri oblikovanju in ohranjanju individualnih in kolektivnih predstav o pokrajini. Pokrajino razumemo ne le kot preplet dejanskega in videnega, ampak tudi kot rezultat dojemanja in interpretacije. Za oblikovanje predstav je obdobje šolanja z vsemi informacijami, ki jih posreduje, izjemno pomembno.

V vodniku je predstavljenih devet ekskurzij s severozahodnega dela slovenskega zamejskega prostora. Razvrščene so v obratni smeri urinega kazalca. Šest (Ziljska dolina, Beljak z okoliškimi jezeri, Karavanke in Rož, Celovec in Gosposvetsko polje, južna pobočja Svinške planine in Velikovško čezdravje, Podjuna) jih v sodobnosti še lahko obravnavamo kot narodnostno mešana območja, dve območji (Labotska dolina, zgodovinski kraji severne Koroške) sta zaradi germanizacije ta status izgubili, območje pogorja Nockberge pa je že dolgo onstran severnega roba slovenskega narodnostnega ozemlja.

Znanstvena monografija podaja spoznanja o strukturi in funkciji kulturne pokrajine Ljubljanskega barja, ki jo sestavljajo ravnina, sredi katere se dvigajo osamelci, ter hribovje in gričevje na obrobju. Večji del območja, ki ga bistveno zaznamuje voda in izjemna biotska pestrost, je bil leta 2008 razglašen za Krajinski park Ljubljansko barje. V raziskavi smo na treh pilotnih območjih identificirali 28 pokrajinskih gradnikov, ki so odvisni od geološke podlage, vode ter od rabe zemljišč in prispevajo h pokrajinski pestrosti. Pomemben vpliv na rabo zemljišč imajo kmetijska plačila kmetom, ki največ prispevajo k obdelanosti zemljišč ter sonaravni reji, precej manj pa k ohranjanju bolj naravnih pokrajinskih gradnikov. V monografiji ugotavljamo, da je z vidika trajnostnosti ključno stremljenje k takšni pokrajinski pestrosti, ki zagotavlja čim boljše delovanje pokrajine in več različnih ekosistemskih storitev. Analiza razvoja pilotnih območij v štirih časovnih obdobjih je pokazala, da so bile sprva v pokrajini glavne gonilne sile kmetijstvo, poselitev in upravljanje z vodo, v zadnjih desetletjih pa postajata vse pomembnejši gonilni sili naravovarstvo in turizem.

Slovenije se že dolgo drži sloves čiste in lepe države. Zelene države. Parv v letu 2016, v letu nastanka te knjige, je ameriška univerza Yale Slovenijo omenila kot peto najbolj zeleno državo na svetu. A ta pridevnik zelena je lahko tudi varljiv. Lahko bi denimo pomenil le to, da je neka država redko poseljena ali pa kmetijsko zelo intenzivna. Kar pa za Slovenijo nikakor ne velja. Slovenija je namreč država z izjemno biotsko raznovrstnostjo in krajinsko pestrostjo.

Knjiga je na voljo tudi v angleškem jeziku.