Današnja dokaj pogosta in različno interpretirana "ločitev Cerkve in države", ki je značilna za vsako sodobno urejeno družbo, se nam zdi samoumevna, a pot, ki je do te samoumevnosti pripeljala, ni tako jasna in preprosta, kot bi si lahko mislili. Za njo se namreč skriva dolgotrajen sociološko-zgodovinski proces, ki je v veliki meri oblikoval podobo evropskega Zahoda in ustvaril pomembno zapuščino, na kateri počiva velik del sodobne politične teorije.

Kar dobrih 200 let smo morali Slovenci čakati, da dobimo v roke prevod magisterskega dela Adama Smitha, dela, ki je po prelomnosti in posledicah za družboslovje podobno ameriški revoluciji, dela, ki v družboslovju vzpostavlja novus ordo seclorum.

Razprava Zvezde Delak Koželj se v pravem času loteva prave teme. Obravnava jo analitično in argumentirano. Na tej podlagi plastično prikaže, kakšni so izzivi in nove naloge etnologov konservatorijev: to so ne le evidentiranje, preučevanje in vrednotenje nepremične kulturne dediščine ter vodenje različnih varstvenih projektov, temveč predvsem interakcija z uporabniki dediščine.

Zbirka starih razglednic Gorenjskega muzeja je zanesljivo ena največjih zbirk, ki je omejena le na Gorenjsko. Po obsegu in dokumentarni vrednosti izstopa tudi v primerjavi s številnimi zbirkami razglednic, ki jih hranijo različne strokovne institucije, predvsem muzeji in knjižnice.

Ormož sodi med naša najpomembnejša arheološka najdišča. Že kmalu po začetku izkopavanj, ki jihje leta 1955 za stavbo nekdanjega sodišča velikopotezno zastavila kustosinja Pokrajinskega muzeja na Ptuju Bernarda Perc, je postalo jasno, da je bil kraj v prazgodovini pomembno središče.

Keramika spremlja ljudi od pradavnine do danes. Najstarejša na Gorenjskem najdena keramična posoda je stara več kot 7000 let. Služila je za kuhanje in shranjevanje.

Michel Foucault se je rodil leta 1926 v Poitiersu. Študiral je filozofijo in psihologijo ter postal eden najvidnejših mislecev druge polovice 20. stoletja. S pomočjo zgodovine se je posvečal predvsem vprašanjem moči, oblasti, nadzorovanja, kaznovanja, norosti in seksualnosti.

Pred desetimi leti smo z začetkom programskega financiranja v letu 1999 na Inštitutu za novejšo zgodovino oblikovali posebno skupino za raziskovanje gospodarske in socialne zgodovine. Poslanstvo programske skupine je bilo, in še je, opredeljeno kot dolgoročno in sistematično preučevanje gospodarske in socialne zgodovine slovenskega prostora v kontekstu evropskeih razvojnih značilnosti v 19. in 20. stoletju.

Dr. Jurij Perovšek, znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, raziskuje slovensko politično zgodovino od oblikovanja modernih političnih strank konec 19. stoletja do druge svetovne vojne.

Na soški fronti 1915-1917 so se borili vojaki srednjeevropskih narodov. Pričujoča knjiga prinaša poglede sodobnih zgodovinarjev na takratno vojno dogajanje iz različnih zornih kotov.