Lara je najstnica, ki zaključuje prvi letnik gimnazije. Na pragu počitnic, ki se začenjajo s prvo pravo ljubeznijo, ji življenje grenita hiperprotektivna in kronično nesproščena starša, točneje bolna mama in okorni oče. Po spletu nenavadnih okoliščin naleti na družinsko skrivnost in postane ji jasno, da bo morala v zelo kratkem času o svoji družini izvedeti in razkriti marsikaj bolečega, do sedaj zamolčanega. Ob odkrivanju družinskih skrivnosti spoznava tudi sebe in s pomočjo prijateljice Tise pridejo na dan tudi Larine temne plati. Izkaže se, da ima Lara pri premagovanju svojih velikih težav prav posebne, dragocene pomočnike, ki ji bodo pomagali prebresti divjo in nepredvidljivo reko hitrega odraščanja.

Basni Otona Marca s s vojo sporočilnostjo nagovarjajo predvsem odsraslega bralca, zabavno branje pa bodo tudi otrokom, ki mogoče v njih ne bodo zaznali ostre kritike človeških napak ter aktualne družbene ali politične problematike ožje in širše domovine, zagotovo pa jih bodo nagovorili prisni humor, zanimive zgodbe in živopisne podobe ilustratorja Davida Lična.

Tam gori za našo vasjo je skrivnost. Skrivnost stkana iz zamolčanih dogodkov, obrabljenih in pozabljenih stvari, katerih imena so tudi že pozabljena. Skrivnost, ki jo mladi slutijo, slutijo iz zstrtih besed in pogledov, iz spominov, ki se le stežka odprejo. Mladi, vaški otročaji, nevedni, nedolžni v svoji nevednosti, morajo najti svoje korenine. Morajo razkriti skrivnost, nekdanji čas in bivanje ljudi v njem, starožitnosti, skrite bolečine, krivde in junaštva. Izpisati si morajo zgodovino, da se bodo lahko umestili v svoj čas.

Od pamtiveka bdi nad našo vasjo Stražni vrh, ki priča, da so pred pol tisočletja tudi naše vasi napadali turki in so bile po okoliških hribih pripravljene grmade, ki so opozarjale ljudi na pretečo nevarnost. Ljudsko izročilo pripoveduje o ženi, ki je Turku zabila žebelj v čelo. Od tod tudi ime, ki ga nosi vas na hribu nad Podutikom, Toško čelo, ki je za Ljubljančane zelo priljubljena izletniška točka. Kot jata ptic, ki so sedle na obronek hribov, se sončijo vasi Podutik, Glince, Dolnice in Kamna Gorica. Premalos e zavedamo, kako lepa in slikovita je ta dežela, ki nam je dodeljena, da tu preživimo svoje življenje. Ljudje prihajamo in odhajamo, za seboj pa puščamo sledove in spomine.

Doktor Roman je poročen z medicinsko sestro, ko spozna Tanjo, študentko, hčerko gostilničarja Vrhunca. Bo popustil njenim čarom?

Lepa Lana izhaja iz poštene družine. Iz nemirnega otroka se razvije v lepo dekle, ki odide v mesto in se tam zaposli kot prodajalka. Po dobrem letu zaide v prostitucijo, iz katere se ne zna rešiti. Mati se na vse načine trudi, da bi jo spravila na pravo pot, pa ji ne uspe. Šele po srečanju s Tomažem se zgodi v Laninem življenju velik preobrat.

Na podlagi razpisanega tematskega sklopa za šolski esej pri pisnem delu maturitetnega izpita iz slovenščine na maturi 2009 in za predmaturitetni preizkus je državna predmetna komisija določila delo Andreja Hienga Čudežni Feliks. Naslovni lik romana je osiroteli najstnik judovskega rodu, čudežni deček z enciklopedičnim znanjem. Okvir njegovega dozorevanja in iskanja identitete, katerega delček v knjigi spremljamo, je dinamična, bogato prepletena pripoved o premožni slovenski meščanski družini v senci usodnih sprememb pred izbruhom druge svetovne vojne.

Najstnica Veronika odrašča v urejeni družini. Zaljubi se v sošolca, ki pa kaže večjo naklonjenost do sošolke Mete. Nesrečna Veronika opusti učenje, slabe ocene jo pahnejo v obutp, izostaja od pouka in zato zbeži. Ji bo uspelo najti pravo pot?

Nekoč, ne ve se več čisto natančno, kdaj, se je mala morska deklica po imenu Danijela igrala v globokem modrem morju s svojim delfinom. Delfin je bil res prisrčen in živahen, moder in hiter kot strela, zato ga je preprosto klicala Blisk v njunem jeziku, ki ga je le malokdo razumel.

Pripovedka temelji na arheoloških ugotovitvah in zgodovinskih podatkih iz davne preteklosti Kranja. Pripovedka iz Karnija ali Ni ga čez dober nasvet" (Mitikas, Buča, 2009).

Pred vami je pripovedka o deklicah Kancilijani in Amali iz Karnija, ki sta živeli pred davnimi, davnimi časi, ter o tem, zakaj na Kranjskem rajši kot kaj drugega dajemo dobre nasvete. Pripovedka temelji na arheoloških ugotovitvah in zgodovinskih podatkih iz davne preteklosti Kranja.
Avtorica knjige je priznana slovenska arheologinja (doma iz Mekinj pri Kamniku) dr. Verena Vidrih Perko se je tokrat odločila arheologijo približati še nekoliko mlajši populaciji bralcev kot običajno (dijaki ali študenti).