Znanstvena monografija »Slovenska država in politika« je politološko obarvana celovita analiza slovenskega političnega sistema, s posebnim poudarkom dinamičnih elementih političnega sistema, kot so politična participacija, oblikovanja in delovanja civilne družbe, oblikovanje in delovanje političnih strank, oblikovanje koalicij na nacionalni in lokalni ravni oblasti, manjšinska problematika in podobno. Avtorji analizo slovenskega političnega sistema začenjajo s vprašanjem demokratičnega razvoja na Slovenskem in analizo demokratičnega prehoda od osamosvojitve do danes

Monografija skuša dopolniti ugotovitve raziskav s področja razkoraka v znanju s področjem razkoraka v izražanju mnenja na politične anketne kazalce. Začetniki raziskovanja razkoraka v znanju so avtorji Phillip J. Tichenor, George A. Donohue in Clarice N. Olien. Z omenjeno hipotezo so poskušali pojasniti neuspeh informacijskih kampanj pri izobraževanju predvsem skupine z nižjim družbenoekonomskim položajem.

Avtor v delu poskuša razložiti, da odnosi na Balkanu in v sosedstvu Makedonije niso nastali čisto slučajno in spontano, ampak imajo svojo genezo, sociozgodovino, socialno in razvojno podlago, da imajo svoje motive, igralce, spodbujevalce, podpornike in svoje oblike. Razumeti vse to lahko pomaga pri zbistritvi odnosov, postopkov in politik med državami v regiji, med Makedonijo in njenimi sosedami, pa tudi navznotraj, v samih državnih sistemih.

Primerjava temeljnih tipov političnih sodnih procesov v dveh izrazito avtoritarnih obdobjih slovenske zgodovine 20. stoletja, obdobja od uvedbe Aleksandrove diktature 6. januarja 1929 do začetka druge svetovne vojne na naših tleh ter obdobja od konca vojne do omilitve politične represije v prvi polovici petdesetih let, potrjuje temeljno tezo sodnih procesov kot najmočnejših orodij vladajočih političnih elit za obračunavanja z namišljenimi ali dejanskimi političnimi nasprotniki ter ob tem ponuja še več zanimivih rezultatov.

Knjiga obravnava vzroke za zamujanje pri razvoju slovenskega gospodarstva. Glavni vzrok je po mnenju avtorja prepočasno odzivanje na izzive svetovnega gospodarstva. Izpostavlja ključna področja zamujanja pri razvojni strategiji, vključevanju v EU, selitvi industrij, vhodni in izhodni internacionalizaciji ter selitvi gibala svetovnega razvoja v Azijo, zlasti pa opozarja na prepočasno odzivanje na globalizacijo in krizo. Dokumentira zamujanje in storjene napake ter hkrati ocenjuje točnost ali napačnost strokovnih analiz o izpostavljenih vprašanjih glede na sodobne trende in spoznanja. 

Učbenik v prvem poglavju obravnava proces politične socializacije in fenomen politične kulture, drugo poglavje obravnava socialno moč in socialni vpliv ter posameznika med dominacijo in podrejanjem, tretje poglavje pa je osredotočeno na spoznavnoteoretske dileme človeka v socialnem in družbenem svetu. 

The time span of Slovenia’s ‘transitions’ in this book is set for at least three quarters of one century, thus including:

• the origins of the communist Yugoslavia during the Second World War (1940 – 1945) and Slovenia’s double subordination to the Yugoslav Federal State and to its communist regime (1945 – 1990),
• the five years lasting process of Slovenian nation and constitution building, inauguration of its  modern democracy (first democratic parliamentary elections in 1990),  and constitutional declaration of independence in 1991, followed by international recognition and membership in the United Nations,
• social, economic, and legal transition of Slovenia as an independent state to political democracy and market economy (1990 – 2004), and
• integration into the European Union’s  legal and economic order (2004 - ).

“Slovenija je v krizi, ki je sistemske narave. Določljiv je tudi njen inštitucionalni in simbolni izvor. Sprememba inštitucionalnega sistema zahteva  nova  lastniška in oblastniška razmerja med državo in civilno družbo. Sprememba simbolnega sistema pa terja ločitev identitetnih in zgodovinskih sporov od demokratičnega političnega procesa....”

Knjiga GLASBA, POLITIKA, AFEKT: Novo življenje partizanskih pesmi v Sloveniji izziva obstoječe diskurze o politični glasbe v postjugoslovanskem kontekstu ter dihotomije med političnim in nostalgičnim, komercialnim in angažiranim ter eskapističnim in emancipacijskim. V luči t.i. afektivnega obrata z uporabo orodij teorij zvočnega materializma in zvočnega afekta obravnava glasbeno izkušnjo stvarnosti in se osredotoča na potenciale "manjkajočega" ali "odsotnega", a še vedno globoko ukoreninjenega v materialnosti glasbe in afekta v politikah spomina v Sloveniji. ....