Lana je vihrava lepotica, ki zaradi dolgega jezika ne utegne obdržati nobene službe. Ko se zaposli kot pomočnica direktorja, je videti, da se ji je vendarle nasmehnila sreča – a vse le ni tako rožnato. Z direktorjem se ne preneseta, ob tem pa jo bega še skrivnostna dama v sivem, ki v Lanini glavi riše vprašaj za vprašajem. Kdo je? Zakaj je videti, da ve vse o njej? Zakaj ji pomaga? Predvsem pa – kaj ima za bregom?

Kultna Kingova grozljivka, po kateri je bila 2017 posneta istoimenska filmska uspešnica (letos sledi nadaljevanje), končno v slovenščini! Sedem najstnikov doživi grozljivo izkušnjo v domačem kraju Derry v ameriški zvezni državi Maine.

Roman Tri smrti ima tridelno strukturo in se navezuje na knjigo Marie N‘Diaye Tri močne ženske. V prvem delu beremo glas Afričanke, Mame, katere brat se, ko jim umre mati, vrne iz Evrope. Drugi del pripoveduje o Idi, katere oče, nekdanji dopisnik za Afriko in Bližnji vzhod, je v Ouagadougouju v Burkina Fasu naredil samomor.

Izredno berljiv in navidez lahkoten, komičen roman je naslovljen po osrednjem junaku Arthurju Manju. Strukturiran je delno kot razvojni, delno kot potopisni, delno kot metafikcijski: Manj, homoseksualni pisatelj srednjih let se odpravi na pot okoli sveta, da bi prebolel poroko dolgoletnega ljubimca in bližajočo se petdesetletnico, obenem pa izboljšal svoj zadnji roman, katerega objavo je založba zavrnila. Delo obravnava večne teme ljubezni, smrti in smisla življenja, nastavlja ogledalo nečimrnemu literarnemu svetu, vključno z beatniško generacijo, in z blago samoironijo prikazuje homoseksualna razmerja, s čimer odpira možnost, da vsaj malo prevetri konservativno ozračje v družbah, kjer je istospolna ljubezen še vedno stigmatizirana. Za ganljivo in zabavno pripovedjo se skriva premišljena zgradba ter dobro poznavanje književnosti in umetnosti.

Roman se začne z glavnim moškim likom Juretom. Možem, ljubimcem in bratom, ki ga zadane možganska kap. Medtem ko leži v komi, tri ženske ugotavljajo, v kakšni bližini so bile v odnosu do njega. Prva je žena Marja (jaz), druga je ljubica Andreja (ti) in tretja je sestra Urška (ona). Bližina vsake od njih je v popolnem nasprotju odnosa, ki ga vidi in doživlja okolica. Žena se tega zaveda, ljubica sluti, sestra pa nima moči, da bi se priznala, vsaj za nekaj časa.

Edna O'Brien že tako rekoč vse svoje odraslo življenje živi v Londonu, a je Irska kljub vsemu še vedno več kot prizorišče večine njenih zgodb: dežela, njeni prebivalci in irska družba niso nič manj njihovi protagonisti kot posamezniki, ki v njih nastopajo. Tudi z romanom V gozdu ni nič drugače. Na neki način je tudi ta knjiga kontroverzna; tudi ta je doživela literarno hvalo, pri bralcih pa dokaj neenoten sprejem. Njena zgodba je povzeta po resnični tragediji, ki se je zgodila leta 1994 v pisateljičinih krajih, in domačini so ji očitali, da si kuje zaslužek iz usode treh umorjenih in storilca, asocialnega in zmedenega mladeniča z zgodovino manjših kriminalnih dejanj. Toda sama pravi, da je v tistem gozdu preprosto začutila, da to zgodbo mora zapisati. Pisanje je bilo »peklenska« naloga, a rezultat je izjemen.

Drobni roman pripoveduje o enem samem sončnem marčevskem dnevu na angleškem podeželju leta 1924 – materinski nedelji, ko so imeli služabniki tradicionalno prost dan, da so lahko obiskali svoje družine.

Mala Tigrica ni kot drugi tigri: je vedoželjna, ves čas je na preži in odkriva čarobnost tajge. Včasih se ji porajajo dvomi, zato zapusti Mamo in se sama poda na dolgo popotovanje onkraj tajge. Medtem ko drugi tigri sledijo svojemu nagonu, njo žene radovednost ter vneto premišljevanje o sebi in svetu.

si moji grehi so prvenec popolnoma neznanega avtorja z izredno zanimivo in razgibano življenjsko zgodbo in neverjetnim darom za pripovedovanje. Feliks Plohl se je po več poskusih v žanrih akcijskega in znanstvenofantastičnega romana med prestajanjem zaporne kazni na Dobu odločil napisati svojo življenjsko zgodbo. Poleg obilice vznemirljivih življenjskih pripetljajev knjigo odlikuje sproščen in razgiban jezik, ki se mu močno pozna, da mu slovenščina ni bila »položena v zibelko«. Velik vpliv na njegov literarni izraz je imelo tudi dolgoletno bivanje v Severni Ameriki, kjer se je navzel zlasti tamkajšnjega uličnega jezika.