Knjiga je Saramagov poklon geniju portugalske književnosti, Fernandu Pessoi. Eden Pessoovih heteronimov je Ricardo Reis, ime, ki ga nosi glavni junak romana. Star je »petinštirideset let, rojen v Portu, samski, po poklicu zdravnik, zadnje prebivališče: Rio de Janeiro«. Z ladjo se vrne v rodno Portugalsko leta 1936, ko je Španija na pragu civilne vojne, Portugalska pa v primežu trde roke diktatorja Salazarja. Reis se vrača domov po šestnajstih letih v Braziliji, da bi doma našel samega sebe in se odcepil od svojega stvaritelja Fernanda Pessoe. Starajoča se Evropa je na pragu vojne; tam pa je tudi pesnik Fernando Pessoa, ki je tako rekoč mrtev, a obiskuje Ricarda Reisa in z njim razpravlja o ključnih aktualnih in univerzalnih temah. Vmes se zdravnik in pesnik zaplete tudi s hotelsko strežnico, lovi ga mlada ženska s skrivnostno paralizirano levo roko … Velika mojstrovina portugalske književnosti.

Glavni protagonistki romana Behemot, Ana in Sonja, sta sestri, ki odraščata v ljubljanskem predmestju. V postštudentskih letih Ana prek Sonje spozna skupino anarhistov, ki se ji pridruži, nato, ko se ji zazdi skupina premalo resna, pa presedla k drugi, radikalnejši. Pod vplivom njihovih idej odide v pomembno evropsko prestolnico, si poišče zvodnika in začne pod imenom Manon delati kot prostitutka s posebno nalogo. V tujem mestu jo opazijo Sonjini prijatelji in Sonja jo odide na prošnjo staršev iskat. Do neke mere nevede ponavlja Anine korake, privzame novo ime, si prav tako poišče zvodnika, a se njune poti nikoli ne prekrižajo. Ana svojo skrivno misijo sicer opravi, a izkaže se, da se s tem njena pot v podzemlje šele zares začne.

Maja Novak je v Cimrah poskušala doseči troje. Prvič, napisati napet krimič. Drugič, pokloniti se žanru, ki ga strastno prebira že od najstniških let. Tretjič, pripovedovati o istih dogodkih z dveh zornih plati, skozi besede mehkužne Jane in skozi besede Rebeke, ki o sebi misli, da je zgled racionalnosti, dokler se ne pokaže drugače. To je zgodba o dneh, ko si zločinci pri svojem nečednem početju še niso mogli pomagati z mobilniki, inšpektorjem pa se še sanjalo ni, kaj je DNK.

Roman Dezorientalka avtorice Négar Djavadi se kaže kot epska freska Irana in njegove zgodovine ter iz pozabe priklicuje epizode, ki z več vidikov rahljajo omejujočo podobo Irana, kakršno v zadnjih desetletjih utrjujejo mediji. Prinaša povzetek tega, kakšno je bilo politično, družbeno in intelektualno življenje Irana v zadnjih šestdesetih letih in tako na ogled postavlja angažirane iranske laične in demokratične kroge, prek katerih se ta desetletja razkrivajo kot kronika ukradenih upov, v precejšnji meri tudi po zaslugi vmešavanja zahodnih sil.

V majhni vasici na jugu Francije se od nekdaj govori o pogromu in zakopanem zakladu. Konec 19. stoletja v sinagogi v Kairu odkrijejo 1000 let stare dokumente, ki odstrejo skrivnost temačne francoske zgodovine. Sled vodi v čas »svetih vojn«, do mlade kristjanke iz dobro stoječe družine Hamoutal, ki je za ljubezen do sina glavnega rabina Francije pripravljena žrtvovati vse, tudi svojo veroizpoved. Sledimo mladoporočencema, ki postaneta begunca v kaotičnem svetu strasti, sovraštva, ljubezni in smrti, prestrašeni za življenje izjemne ženske Hamoutal: »Vrata v svobodo so odprta, ampak to je past. Ni poti nazaj.«

Lana je vihrava lepotica, ki zaradi dolgega jezika ne utegne obdržati nobene službe. Ko se zaposli kot pomočnica direktorja, je videti, da se ji je vendarle nasmehnila sreča – a vse le ni tako rožnato. Z direktorjem se ne preneseta, ob tem pa jo bega še skrivnostna dama v sivem, ki v Lanini glavi riše vprašaj za vprašajem. Kdo je? Zakaj je videti, da ve vse o njej? Zakaj ji pomaga? Predvsem pa – kaj ima za bregom?

Kultna Kingova grozljivka, po kateri je bila 2017 posneta istoimenska filmska uspešnica (letos sledi nadaljevanje), končno v slovenščini! Sedem najstnikov doživi grozljivo izkušnjo v domačem kraju Derry v ameriški zvezni državi Maine.

Roman Tri smrti ima tridelno strukturo in se navezuje na knjigo Marie N‘Diaye Tri močne ženske. V prvem delu beremo glas Afričanke, Mame, katere brat se, ko jim umre mati, vrne iz Evrope. Drugi del pripoveduje o Idi, katere oče, nekdanji dopisnik za Afriko in Bližnji vzhod, je v Ouagadougouju v Burkina Fasu naredil samomor.

Izredno berljiv in navidez lahkoten, komičen roman je naslovljen po osrednjem junaku Arthurju Manju. Strukturiran je delno kot razvojni, delno kot potopisni, delno kot metafikcijski: Manj, homoseksualni pisatelj srednjih let se odpravi na pot okoli sveta, da bi prebolel poroko dolgoletnega ljubimca in bližajočo se petdesetletnico, obenem pa izboljšal svoj zadnji roman, katerega objavo je založba zavrnila. Delo obravnava večne teme ljubezni, smrti in smisla življenja, nastavlja ogledalo nečimrnemu literarnemu svetu, vključno z beatniško generacijo, in z blago samoironijo prikazuje homoseksualna razmerja, s čimer odpira možnost, da vsaj malo prevetri konservativno ozračje v družbah, kjer je istospolna ljubezen še vedno stigmatizirana. Za ganljivo in zabavno pripovedjo se skriva premišljena zgradba ter dobro poznavanje književnosti in umetnosti.