Naslov knjige je Trevi prevzel iz Pasolinijevega romana Nafta, ki je sestavljen iz več poglavij oziroma »beležk«. Trevijev tekst so deloma spomini, deloma reportaža in deloma literarna razprava. Avtor se je leta 1992 zaposlil v Skladu Pasolini v Rimu, z nalogo, da za tisk pripravi Pasolinijeve intervjuje. Sklad je vodila pevka in igralka Laura Betti, ki se je razglasila za Pasolinijevo muzo in duhovno dedinjo.

Ristanc je eno najvplivnejših del svetovne literature 20. stoletja in eno največjih španskih del vseh časov. Ob izidu leta 1963 je roman dvignil veliko prahu, danes pa je znan kot morda najbolj dognan primer »interaktivnega « romana, ki ga je mogoče objektivno brati na različne načine. Sestavljen je iz zaključenih fragmentov, razdeljenih v tri sklope. Dva nakazujeta življenjsko pot in eksistencialne zagate osrednjega moškega lika v Parizu in v domačem Buenos Airesu, tretji je sestavljen iz zelo raznorodnih fragmentov: misli, izrekov, poezije, drobcev izmišljenega jezika itd. Avtor sicer predlaga potek branja, vendar noben način – niti linearen, od začetka do konca poglavij, kot so objavljena v knjigi – ni napačen oziroma manj primeren od drugega. »Improvizacija« ima namreč v vsem Cortázarjevem delu, zlasti pa v tem romanu, vlogo razklepanja domišljije – ponekod celo jezika samega in njegovih temeljnih miselnih struktur – in preigravanja »variacije« na osnovno temo. Kot v življenju samem nobena ni manj legitimna od drugih.

Roman kronološko sledi Filipovemu odraščanju, služenju vojaščine, snubitvi in poroki, prvemu domovanju z Mojco in rojevanju potomcev, vojni, službi, selitvam, odraščanju potomcev, njihovemu šolanju in prvim ljubeznim. Veliko jih je in ni jim z rožicami postlano. A se imajo radi in kdor ne verjame, naj jih pogleda na fotografiji...

»Mi se ne vtikamo v politiko, samo poslušamo in gledamo. V naši deželi vladajo demokratične vrednote, torej ima vsakdo prav – po svoje. Sicer pa, kaj ni že nek pesnik rekel: »Gnoj je zlato, zlato je gnoj=0, kako preroško, kajne?«

»Roman 20. stoletja je roman časa, roman 21. stoletja je roman prostora.« S temi besedami je urednik pri založbi Gallimard Thomas Simonnet konec maja 2018 sklenil svoj nastop na 16. evropskem festivalu romanesknih prvencev v nemškem Kielu. Svojo misel je podkrepil s primeri iz kanonske literature 20. in 21. stoletja, poseben pomen prostora znotraj izvirnih narativnih postopkov pa je razbral tudi v romanih Géographie d’un adultère (2018) Agnès Riva in Rok trajanja (2016) Gašperja Kralja.

Norci pomorci so jezikovno izredno svež in drzno napisan prvenec avtorja srednje generacije. Gre za potopis odraščanja, ki je globoko zaznamovan z izkušnjo dolgih morskih poti, pristaniških postankov in tveganih iznajdljivosti. Skozi delovna potovanja na oddaljene destinacije in odnose med člani posadke, ki jih zaznamuje nenehna odsotnost od doma in bližnjih, spoznavamo življenje »tretje človeške vrste«.