Hrana je kultura, kadar jo pridobivamo, kajti človek ne uporabi zgolj tega, kar najde v naravi (kot počno vse druge vrste živali), ampak si prizadeva tudi ustvariti svojo hrano, in sicer tako, da se proces pridelave prekriva s procesom predatorstva.

Auschwitz Café povezuje raznotere zvrsti znanstveno fantastiko, napeto kriminalko, medicinsko srhljivko, pastiš, kibernetično seanso (v navidezni resničnosti), akcijsko avanturo, politično grozljivko in celo ščepec ljubezenskega romana. Seže tudi k vizualnim predstavam (TV-serija Dosjeji X v poglavju Fox Mulder), ki v bralčevi zavesti učinkujejo kot nekakšne memorizirane polslike. Napovedi, ki jih sporoča Auschwitz Café, spominjajo na pandemične grozljivke, vendar gre za povzdignjeno različico, za metaforiko, ki je dosti bolj prefinjena od zgolj snovnega uničenja ljudi. Tukajšnji virus oziroma skupek različnih virusov kot biološko orožje ni nič manj katastrofičen kakor v podobni literaturi, a morebitni pomor človeštva je za zdaj v pripravljalni fazi znanstvenih poskusov. Radulović prepleta faktično obravnavo črnogorske realnosti z medijsko fikcijo. Liki, tako popolnoma izmišljeni kakor napol realni, so v tako nenavadnem okolju čudaški, negotovi, neprevidni in nespametni. Ob tem pa od začetka do konca sijajnega teksta uživamo ob prvoosebni pripovedi pitbula z ne ravno lepim imenom Žeruh.

Roman Panonska melanholija je avtobiografski, vendar avtorica več pripoveduje o svojih prednikih kot o sebi. O Prekmurju, ki je posebna melanholična pokrajina, o tujerodnem meščanstvu Murske Sobote, kamor je spadala tudi njena številna družina, o posameznih usodah in tragičnih dogodkih. Glavne osebe predstavlja s treh perspektiv: kot literarne like v novelah in črticah, kot osebni spomin in v tretje skozi avtentična pisma ene od svojih tet. Sama nastopa zgolj v nekaterih otroških in dijaških spominih. V ta "hibridni roman" so po abecednem redu vpletena še razmišljanja o času, vojni, Bogu, človekovi usodi.....

Knjiga Spalnik na koncu sveta vas bo popeljala na kratko potovanje. Jan z bratom Miletom v daljnih izmišljenih deželah po smrti svoje žene in otroka raziskuje, kako spremeniti svoje življenje, da bo bogatejše in enostavnejše. Na poti po zares nenavadnih deželah srečuje zanimive ljudi. V njegov osebni prostor vsiljivo vstopi tudi Lalita, ki njegov svet obrne na glavo, saj se Jan hitro nauči, da videz vara. To je roman, ki ga boste prebrali na dušek in se ob tem zabavali, si jasno odgovorili, zakaj ste se zapletli v težave, ki vas težijo, in kako se iz njih izvleči. Tako kot Lalita boste tudi vi pritrdili, da je življenje lahko zares prekrasno potovanje. Človek je muzejska zbirka vsega, kar je bilo, in ima moč, da spreminja prihodnost. Ta knjiga je posvečena sanjačem, realistom, lucidnežem in vsem, ki radi potujejo v neznano. Avtor vas z njo varno popelje prav tja, v neznano.

Čumnata senčnega boga je pretresljiva pripoved o našem času, aktualnih in zato še toliko bolj perečih družbenih pojavih ter vlogah, ki jih utegne igrati vsak posameznik, pa se tega morda niti ne zaveda.

Igor Vidmar, boter in stric iz ospredja slovenskega panka, ki je v romanu navdih za glavnega junaka Bobana, je človek, ki je v Slovenijo pripeljal mnoga najbolj znana imena svetovnega panka in rocka, od Davida Bowieja do Nicka Cava, v romanu pa so zapisane tudi sočne zgodbe o članih bendov.

Prizorišče novega romana Suzane Tratnik je svet večne študentke Jane na eksistenčnem in eksistencialnem robu v devetdesetih v Sloveniji, na ozadju političnih sprememb v državi in legitimizacije sovražnega govora do manjšin. Junakinja ter njene sopotnice in sopotniki kljub izobraženosti zvečine živijo na družbenem robu, nekateri zdrsnejo tudi čezenj. Jana se po razpadu težavne zveze povsem sama sooča z lastnimi demoni in tesnobnimi napadi. Po obisku terapije ugotavlja, da je njeno življenje podobno pontonskemu mostu, zasilno in začasno. Ob inventuri bližnje divje preteklosti si poskuša zgraditi in osmisliti sedanjost, čeprav se nenehno sprašuje, kako trden je lahko ta most.

Waldo, svoje dni zelo uspešen filmski režiser, je zaradi starosti in slabega zdravja priklenjen na invalidski voziček in na svoje stanovanje v Londonu. Nekoč je imel vse, bil je »fukiš: krasen moški v zvončastih hlačah, z ljubezenskimi ogrlicami, širokimi pleči, črnimi lasmi do ramen«, zdaj pa je šibak in zafrustriran v oskrbi svoje lepe mlajše žene Zee. Ob tem pa Waldo še sumi, da ga Zee vara z Eddijem, ki mu je že »preko trideset več kakor znanec in manj kot prijatelj«, zato se odloči ukrepati z vsemi, tudi najnizkotnejšimi, sredstvi. Roman Ničla, posejan s Kureishijevim značilnim črnim humorjem, zastavlja bralcu težko vprašanje: Je Waldo žrtev ali sadist?

Jerôme Palissier, občutljiv deček, odrašča v Parizu, poletja pa preživlja v hiši svojega strica na podeželju v Normandiji, kjer živi tudi njegova sestrična Alissa. Močno se zaljubita, odnos pa prevzame teža njunega čustvovanja. V odzivu na materino nezvestobo in pod religioznim vplivom Alissa postopoma postane prepričana, da Jerômova ljubezen do nje ogroža njegovo dušo.

Zadnji Mannov roman pripoveduje o nenavadni karieri nadarjenega prevaranta Felixa Krulla, ki noče upoštevati moralnih predpisov družbe, pomanjkanje skromnosti pa mu skupaj z nadarjenostjo za pretvarjanje ter mogočnimi duševnimi in fizičnimi obdaritvami omogoča, da z osupljivim uspehom razvija umetnost podrejanja in prevare ter se hitro dvigne iz revščine do bogastva.