Solaris (1961) je najbolj znana knjiga, ki je Stanislawu Lemu nenazadnje prinesla mednarodni sloves. Po predlogi tega romana sta bila posneta dva odmevna celovečerna filma - v režiji Andreja Tarkovskega leta 1972 in v režiji Stevena Soderbergha leta 2002 - pa tudi več televizijskih ekranizacij.

Roman Gospodov glas (1968) je eno najznamenitejših Lemovih del, ki med drugim obravnavajo temo stika z nezemeljskimi civilizacijami ter vprašanje človekove etike in morale.

Roman Invalidna sorojenca, ki ga je Egon Bondy dokončal februarja 1974, v obdobju najturobnejše normalizacije, in je do žametne revolucije krožil v obliki ilegalnih izdaj (samizdatov in eksilske izdaje založbe Sixty-Eight Publishers iz leta 1981), je eno najpomembnejših del sodobne češke proze. Napisan je v znanstvenofantastičnem podžanru distopije in se v marsičem navezuje na Orwellov roman 1984.

Avtorica je svoje otroško-mladostniške spomine na življenje in trdo delo na domačiji pri Jerebu v Šebreljah je strnila v zgodbe s skupnim naslovom V sekundi od angela do hudiča. Na skoraj 400 straneh pa niso nanizani samo avtobiografski doživljaji, temveč tudi natančni opisi kmečkih opravil, navad in običajev ter dokumentarno-umetniške fotografije Ane Balantič in osebnega arhiva, zaradi česar ima knjiga dodatno etnološko-etnografsko vrednost.

Eden najvidnejših slovenskih pisateljev se (ponovno) podaja na ulice rodnega Maribora, zaznamovane z grenkimi sledmi vojnih grozot, tihih hrepenenj in srečanj, ki se nikoli več ne bodo ponovila. Naslov novega romana Draga Jančarja In ljubezen tudi utegne zveneti nekoliko nenavadno, ker se dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih odvijajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva.

Čistost je kompleksna pripoved, v kateri se prepletejo zgodbe junakov različne starosti, porekla in izkušenj. Razdeljena je na sedem poglavij. Povezovalna protagonistka je enaindvajsetletna Pip, ki v Kaliforniji živi z mamo in od nje zaman skuša izvedeti, kdo je njen oče. V skvotu, kjer živi, spozna Nemko Annagret, bližnjo znanko Andreasa Wolfa, vodje kultnega Sončnega projekta, ki živi v strogi anonimnosti in razkriva tajne podatke vlad in korporacij. Pip, ki verjame, da ji Wolf lahko pomaga odkriti očeta, se prijavi za pripravništvo pri Sončnem projektu, ki se nahaja na skrivni lokaciji v Boliviji.

Roman Ubežni delci sestavljata dve zgodbi, Jakobovi in Benovi spomini. Oba sta poljska Juda, starejši, pesnik in prevajalec Jakob Beer, se je rodil na Poljskem nekaj let pred holokavstom, vremenoslovec Ben pa v Kanadi nekaj let po tistem, ko so starši preživeli holokavst in emigrirali.

Avtobiografski roman Zakaj se otrok v polenti kuha skicira tragikomične prizore iz življenja romunske cirkuške družine, ki je v upanju na boljše življenje zbežala na Zahod in se tam nepopravljivo razbila. Zgodbo s perspektive otroka razgrinja brezimna pripovedovalka, ki otroštvo preživlja med barvitim svetom cirkuškega življenja ter zunanjim svetom krute realnosti, ki cirkusante poriva na obrobje. Po begu iz Ceauşescujeve Romunije družina sanjari o boljšem življenju in mednarodnem uspehu v filmski industriji. A življenje se obrne drugače. Starša, katerih razmerje najedajo nesoglasja, alkoholizem in incest v družini, hčerki pošljeta v dom, potem pa starejša pristane pri očetu in mlajša, protagonistka, pri materi, ki pri svoji ekstravagantni artistični točki doživi nesrečo. Odtlej mora za preživetje obeh poskrbeti pripovedovalka sama

Če je bil roman V koži drugega verodostojen portret Dublina v času pisateljeve mladosti, se tu znajdemo v propadajočem, vročem in vlažnem izmišljenem mestu z nenehnimi izgredi in policijo na ulicah; navdih za njegovo podobo je Jordan dobil v Budimpešti, ko je med snemanjem nadaljevanke o Borgijcih naletel na oborožene policiste in lajajoče policijske pse, ki so nadzorovali parado ponosa.