V drugem zvezku (osebnosti s priimki na črke B–Bla) Novega Slovenskega biografskega leksikona v 257 geslih nadaljujemo s predstavitvijo najvidnejših slovenskih in s Slovenijo povezanih osebnosti iz vseh obdobij naše zgodovine. Glavna odlika leksikona je izčrpen in sorazmerno obsežen opis življenja in dela osebe. Poleg podrobnih stvarnih podatkov o rojstvu, šolanju in zaposlitvah, značilnih za leksikone, je pogosto predstavljeno tudi kulturnozgodovinsko ozadje posameznikovega dela in delovanja. Ker so avtorji gesel praviloma tudi strokovnjaki s področij, na katerih so delovale ali še delujejo predstavljene osebnosti, je vsebinska predstavitev še posebej temeljita in posodobljena z novimi spoznanji.

Slovenska pomorska terminologija je po skoraj šestdesetih letih nov poizkus, da bi se problematika slovenskega izrazoslovja iz teorije prenesla tudi v prakso. Snov je obširna, saj pomorstvo zajema praktično vsa področja, ki so v zvezi z morjem, tematike pa so med seboj močno prepletene in pogosto neločljivo povezane. To delo temelji na terminologiji pomorstva v ožjem smislu, saj predstavlja poznavanje vodenja in upravljanja plovil na morju. Za lažje razumevanje in uporabo je slovenskemu izrazoslovju dodan tudi angleški prevod.

Slovensko-brazilski slovar je nadaljevanje brazilsko-slovenskega slovarja, izdanega leta 2015. Obe knjigi predstavljata prvi dvojezični besednjak nasploh med slovenščino in brazilščino. Brazilščina je jezik, ki ga danes govori okoli dvesto milijonov ljudi in je skupaj s portugalščino sedmi najbolj razširjen jezik na svetu.

V vodniku je predstavljenih devet ekskurzij s severozahodnega dela slovenskega zamejskega prostora. Razvrščene so v obratni smeri urinega kazalca. Šest (Ziljska dolina, Beljak z okoliškimi jezeri, Karavanke in Rož, Celovec in Gosposvetsko polje, južna pobočja Svinške planine in Velikovško čezdravje, Podjuna) jih v sodobnosti še lahko obravnavamo kot narodnostno mešana območja, dve območji (Labotska dolina, zgodovinski kraji severne Koroške) sta zaradi germanizacije ta status izgubili, območje pogorja Nockberge pa je že dolgo onstran severnega roba slovenskega narodnostnega ozemlja.

Drugi del Slovenskega lingvističnega atlasa z besedjem iz tematskega sklopa »kmetija« (SLA 2.1 Atlas in SLA 2.2 Komentarji) prinaša izjemno leksično bogastvo slovenskih narečij (okrog 2000 besed) in odpira možnosti za nove jezikoslovne, etnološke, zgodovinske, kulturološke in interdisciplinarne študije. Vanj je zajetih 88 vprašanj za prostore in opremo v slovenski kmečki hiši, gospodarska poslopja in izbrana kmečka opravila, gradivo zanj je bilo zbrano v 417 krajih v Sloveniji in vseh štirih zamejstvih. Komentarji imajo enotno zgradbo z gradivsko in jezikoslovno predstavitvijo gradiva, morfološko analizo narečnih leksemov, posebnostmi kartiranja in opozorilom na sorodne karte v izbranih lingvističnih atlasih. Novost SLA 2 je etnološka osvetlitev obravnavanih pojmov in njihova predstavitev z izvirnimi ilustracijami. Atlas z jezikovnimi (leksično-besedotvornimi in obstojsko-pomenskimi) kartami ter spremljajočimi indeksi narečnega gradiva predstavlja rezultate jezikoslovne analize in geolingvistično predstavitev tega dela žive kulturne dediščine.

Sinonimni slovar slovenskega jezika je prvi specializirani slovar slovenskega jezika, ki celovito prikazuje slovenske sinonime v njihovi vlogi variantnih leksikalnih izraznih sredstev. Razmerja med pomensko enakimi in podobnimi besedami in besednimi zvezami so prikazana v obliki sinonimnih nizov, tj. skupin besed in besednih zvez, ki jih povezuje skupni pomen. Sinonimni nizi imajo razlage, tipična besedilna raba sinonimov se ponazarja s slovarskimi ponazorili. Različnost med sinonimi je prikazana s pomenskimi pojasnili, slovničnimi oznakami, zvrstno-stilnimi oznakami in ponazorili rabe. Slovar obsega več kot 75 000 slovarskih sestavkov, od tega več kot 22 000 dominantnih slovarskih sestavkov, ki vključujejo enega ali več sinonimnih nizov.

Slovenski etimološki slovar je namenjen vsakomur, ki ga zanima, zakaj se kruhu reče kruh, vodi voda, vinu vino in ne kako drugače, od kod so v slovenščino prišle besede aperitiv, gangster, garsonjera in kateri so njihovi prvotni pomeni. Zasnovan je kot jezikovni priročnik, s katerim lahko tudi jezikovnih besedil manj vajen uporabnik izve, od kod izvirajo današnje slovenske knjižne besede in kaj so prvotno pomenile. Slovar v 9494 slovarskih sestavkih prinaša vpogled v zgodovino in predzgodovino več kot 30.000 najpogosteje rabljenih besed sodobnega slovenskega jezika.

Slovar vsebuje 2150 terminov s področja urbanizma in z njim povezanih strokovnih disciplin (arhitektura, krajinska arhitektura, urbanistična zgodovina in teorija, komunala, geodezija, demografija, kmetijstvo in gozdarstvo, kulturna in naravna dediščina, zakonodaja, geografija, sociologija, antropologija, informatika, urbana ekonomija, varstvo okolja, stanovanja, promet.)

Brazilski jezik je odraz dinamičnih sil, ki so oblikovale brazilsko zgodovino, njene ljudi in brazilsko kulturo in so stanje domačih Indijancev, portugalska dediščina in afriški ritem. Ker je bila portugalščina prvi jezik kolonialistov (različen od današnje portugalščine v Portugalski) se je jezik v Braziliji počasirazvijal do te stopnje današnje portugalščine, kakršna je danes in neposredno odraža notranje politične, socialne, gospodarske in lingvistične vplive na jezik, ki se danes uporablja v Braziliji.