Knjiga odpira nov prostor za področje socialnega dela in možnost profesionalne potrditve dela z osebami z gluhoslepoto. Je pravzaprav druga znanstvena monografija o gluhoslepoti v slovenskem prostoru, s čimer postavlja temelje stroke in znanosti na tem področju pri nas. Knjiga bralcu razgrne pogled, ki je bil doslej zamolčan, spregledan in preslišan. Uporabljeni diskurz ljudi z gluhoslepoto, ugotovitev njihovega stanja, predstavitev doživljanja življenja, načinov sporazumevanja in jezika ter odpiranje prostora za integracijo v socialno prakso so temeljni prispevki, ki jih knjiga prinaša.

Avtonomni prostori so detektorji spregledanih potreb. Kažejo, kaj mestu manjka in da ne potrebujemo oblasti, da si ustvarimo tisto, kar potrebujemo in česar si želimo. Socialni cesntri so boljši kot centri za socialno delo. So tovarišice, ki ti posodijo denar, ko zagusti, poslušajo tvojo pesem, ko rabiš občinstvo, ti ponudijo streho nad glavo, tuš, skrivališče, ko bežiš, večerjo, pivo na kredo, objem, ko jočeš, in pesti, ko se moraš braniti, spremstvo k zdravniku, na zavod za zaposlovanje, pri iskanju stanovanja, pravnih problemih, nastavijo vse svoje kilograme pred policijo, ki te skuša deložirati. So najboljše tovarišice, so sestre.

Stroji socialnega dela niso mehanični, so človeški, mašine želja, delujoče sestavljanke, ki želje izrazijo, proizvajajo in uresničujejo. So združevanje ljudi v akciji ... Preiti je torej treba od semantičnih struktur k sintaksi dejanj. Socialno delo nastane, kjer ni moči. Je obračanje nemoči v moč.

V monografiji predstavljamo rezultate edine reprezentativne raziskave o kakovosti socialne oskrbe na domu v Sloveniji in kritično vrednotimo starejše, parcialne raziskave o socialni oskrbi na domu.

Okoljsko vzgojo razumemo kot proces percepcije, doživljanja, spoznavanja in vrednotenja okolja, medsebojnih interakcij in odvisnosti, človeka in njegove posege v okolje. Otroci bodo v tem procesu z zaznavanjem, doživljanjem, spoznavanjem in vrednotenjem okolja razvijali občutljivost za okolje, obvladovali veščine in formirali stališča do okolja ter se učili učinkovitosti, strategije pri reševanju težav, kritičnega sprejemanja informacij in komunikacijskih sposobnosti.

Zbornik Ustvarjalno preživljanje prostega časa prinaša dragocene praktične prispevke učiteljev podaljšanega bivanja. Spodbujanje učenčeve ustvarjalnosti, kreativnosti in radovednosti je naložba v prihodnost družbenega razvoja. Kreativni in inovativni posamezniki določajo drugačnost, napredek in razvoj. Čas podaljšanega bivanja ponuja možnosti za razvoj učenčevih interesov, kreativnih sposobnosti in drugačnosti.

Učni dosežki učencev in njihovo psihofizično zdravje je tesno povezano tudi s tem kako se učenec sooča z učno tesnobo in stresnimi situacijami v učnem okolju. V zborniku so predstavljene različne strategije (od glasbenih, plesnih, portnih...), ki jih lahko učitelji ali učenci sami uporabijo glede na to katera dejavnost jim je najbližja.

Pričujoča knjiga obravnava postopek za oblikovanje pomoči uporabniku v socialnem delu, ki ga avtorica proučuje zadnji dve desetletji, podrobneje paga je raziskovala v doktorski disertaciji.

Dolgotrajna oskrba je razmeroma nova tema na dnevnem redu socialnega dela, zdravstva, socialne politike. Pojavila se je zaradi v zadnjem čsau tolikokrat omenjenih demografskih sprememb, staranja prebivalstva. Pa ni razlog samo ta, tema dolgotrajsne oskrbe je pomembna, ker načenja vprašanja, ki so tudi sicer pomembna, ko govorimo o solidarnosti, organizaciji storitev, ki jih ljudje potrebujejo.