Zvezda Sirus je odigrala v mitologiji nekaterih starih civilizacijah pomembno vlogo. Častili so jo že stari Egipčani. Ciklično gibanje zvezde so uporabljali pri napovedovanju poplav Nila. Najbolj osupljiva pa je bila pripoved ljudstva Dogonov v republiki Mali, ki omenja spiralne dvige in gibanje zvezde v času, ko moderna astronomija še ni razkrila vseh dejstev.

Daniel Veronese, dramatik in režiser, rojen leta 1955, spada v generacijo piscev za oder, ki so se pojavili v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja (njegov avtorski razvoj je tekel v zaporedju igralec-režiser-dramatik). Spomin na diktatorsko preteklost ni imel neposrednega vpliva nanj.

Peter Božič je poleg Jožeta Javorška začetnik drame absurda na Slovenskem. Z njegovo dramatiko za Oder 57 v šestdesetih letih prejšnjega stoletja (podobno kot seveda s tisto njegovih kolegov, predvsem Smoleta, Strniše in Zajca, Tauferja, Rožanca), še očitneje pa v naslednjem desetletju (tako kot z dramatiko Jovanovića, Šeliga, Jesiha, Lužana, Rudolfa) tudi slovensko gledališče dobilo priložnost, da sicer z veliko zamudo uveljavi revolucijo form, ki so jih zdavnaj osvojili slikarstvo, kiparstvo ali glasba. Delil je usodo mladih povojnih intelektualcev, ki so v petdesetih in šestdesetih letih prenovili slovensko dramatiko in predstavljali prvi val kulturniške opozicije. Bil je član Odra 57 in je zanj napisal tri svoja najodmevnejša dramska besedila (Zasilni izhod, Križišče in Vojaka Jošta ni).

Enaindvajseto nadaljevanje Repertoarja slovenskih gledališč 1867-1967, ki ga je ob stoletnici ustanovitve Dramatičnega društva izdal Slovenski gledališki muzej, zajema sezono 2007/2008. Povzetek zbranih statističnih podatkov zajema 202 detaljno popisanih premiernih uprizoritev in 205 različnih repriz 60 slovenskih institucionalnih, zunajinstitucionalnih in tudi vidnejših polpoklicnih gledališč in gledaliških skupin, prikazuje gostovanja v posameznih gledališčih in zunaj njih, nadrobno opisuje festivale ter priznanja in nagrade, podeljene gledališčnikom, in prinaša podrobno in celostno statistiko ter nenazadnje bibliografijo knjig, serijskih publikacij in člankov s področja gledališča, zlasti recenzij, objavljenih v tem obdobju.

Avtobiografija švedskega filmskega in gledališkega režiserja ter scenarista Ingmarja Bergmana Laterna magica (1986) ostaja enako aktualna – lahko bi rekli celo izzivalna – tudi več kot dvajset let po njenem izidu. S psihološko analitičnostjo, značilno tudi za njegove filme, se skozi neposredno pripoved in reminiscence postopoma in nelinearno sestavljajo milje Bergmanovega življenja, njegovi vzponi in padci od otroštva v duhovniški družini na Švedskem naprej. Njegov osebni spomin današnjega bralca nemara ne osupne toliko s pikantnimi podrobnostmi iz življenja slavnega režiserja, njegovih bližnjih in sodelavcev kot z ugotovitvijo, kako življenje, predvsem pa medosebni odnosi ostajajo – isti.

Nekaj mesecev po tem, ko je človek stopil na Luno, se je v Viteški dvorani ljubljanskih Križank dogodila predstava Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, za katero je kritik in teatrolog Veno Taufer zapisal, da se je z zakolom bele industrijsko pitane kokoške na koncu predstave dogodil tudi konec zgolj literarnega in estetsko funkcionirajočega gledališča na Slovenskem. Ob 40 letnici kultne predstave so Slovenski gledališki muzej, zavod Maska, TV Slovenija, Cankarjev dom, AGRFT in EG Glej pripravili vrsto dogodkov, posvečenih fenomenu Pupilije Ferjkeverk, geldališača, ki je delovalo le dobri dve leti, a je v zgdovini slovenskega gledališča zapustilo neizbrisno sled. V zborniku so objavljena pričevanja nekdanjih članov gledališča, veliko dokumentarnega in arhivskega gradiva, celoten sinposis predstave, ki jo je tedaj posnela tudi TV Ljubljana, pa tudi vrsta spisov uglednih strokovnjakov, teatrologov, dramaturgov in družboslovcev (tako domačih kot tujih), ki so z najrazličnejših vidikov obravnavali Pupilijo Ferkeverk. Dodan je tudi scenarij kratkega filma, ki ga leta 1969 posnel Karpo Godina na sečoveljskih solinah z naslovom Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk ibn v katerem so nastopili nekateri akteriji Pupilije.. Ker je gledališki ustvarjalec Janez Janša leta 2006 uprizoril rekonstrukcijo predstave iz leta 1969, je tako v zboirniku obravnavan tudi fenomenu rekonstrukcije oziroma zgodovinjenja v gledališču. Zborniku je dodan tudi DVD s posnetkom originalne predstave.

Ta knjiga je namenjena mentorjem otroških gledaliških skupin in gledališčem, ki uprizarjajo predstave za otroke. In pravi pomen te knjige ni v tem, da jo beremo, ampak da besedila zaživijo na odru v užitek ustvarjalcem in gledalcem.