V knjigi je Vlado Miheljak zbral svoje kolumne, ki jih je vse od oktobra 1987 do decembra 2007 snoval in objavljal v Mladini, Dnevniku, Republiki, Sobotni prilogi Dela. V tej knjigi je izpisanih več kot 200 kolumn, objavljenih v Dnevniku, v predhodnih pa več kot 500. In odtlej - in vse do danes, marca 2019 - je zasnoval in zapisal še najmnaj 550 kolumn. In še vedno jih snuje teden za tednom... iz nagovora urednika.

Vrtnoarhitekturna umetnost sodi med mlajše oblike človekove ustvarjalne misli, enako pa velja tudi za njeno ohranjanje, ki velja za eno najmlajših specializiranih panog spomeniškovarstvene dejavnosti. Kljub temu je že dolgo znano, da je vrtnoarhitekturna dediščina izrazito občutljiva na človekove nespametne dejavnosti ter naravne danosti oziroma na atmosferske pojave, kar se je še posebej jasno pokazalo leta 2014, ko je velik del slovenskega ozemlja prizadel žled, ki je imel vse znake naravne katastrofe

KUHAJMO S ČILIJEM
Čili vas lahko obsede. Bogat pridelek, ki ga rodi ena sama rastlina, vas zlahka porine v nerazumnost, da ves rastlinjak do zadnjega kotička napolnite s čiliji. Rahlo pekoča jed, ki jo boste na začetku pripravili doma, vas bo pripeljala do nabito polne shrambe začimb.

GOJENJE ČILIJEV
V knjigi boste našli vse, kar mora vedeti ljubiteljski gojitelj čilijev, ne glede na to, ali že imate kakšne izkušnje z vrtnarjenjem ali ne. Z njeno pomočjo boste v pridelovanju plodov kar se da uživali in se hkrati izognili morebitnim napakam, pa če boste imeli samo eno rastlino na okenski polici ali pa se boste odločili za celo zbirko v rastlinjaku.

Vrtnarski dnevnik je nastal z namenom, da vsem ljubiteljem vrtnarjenja še bolj približa in obenem poenostavi delo na vrtu. Z natančnimi navodili in nasveti vas bo spremljal in vodil skozi celotno vrtnarsko sezono.

En atom kisika, dva atoma vodika. Neprecenljiva snov, ki kroži okrog nas že vse od nastanka planeta. Prvinski element, ki omogoča življenje in prinaša smrt.
za večino izmed nas, ki imamo vode na pretek, je nekaj samoumevnega, vsakdanjega in obrobnega. Za tiste, ki žive na območjih, kjer vode primankuje, pa je nekaj najbolj dragocenega, iskanega in življenjsko pomembnega.

Prejšnja avtorjeva knjiga (Vroče kombinacije) je predstavljala izhodišče za učenje in navdih pri oblikovanju zasaditev s trajnicami, tokratna (Vroče trajnice) pa je namenjena poglobljenemu spoznavanju vrst in sort, ki so primerne za vrtnarjenje na zahtevnih in na prvi pogled za rastline nehvaležnih mestih. Rastline, ki jih avtor uvršča med vroče trajnice, lahko namreč uspevajo na zelo izpostavljenih legah in jim sonce prav nič ne škodi.

Juliana je najstarejši alpski botanični vrt v naravnem okolju na slovenskem ozemlju. Leta 1926 ga je ustanovil tržaški posestnik Albert Bois de Chesne, z nasveti pa mu je pomagal tudi planinski prijatelj Julius Kugy. Danes za Juliano skrbi Prirodoslovni muzej Slovenije. V vrtu uspeva okoli 600 vrst rastlin, ki so značilne za Alpe, njihovo predgorje in kraški svet. Med njimi so tudi zavarovane in redke rastline, ter takšne, ki rastejo samo v Sloveniji. 

Mati in hči, avtorici popularne TV serije o vrtnarjenju sta v knjigi (po obširnem splošnem uvodu) podrobno opisali 12 zelenjadnic, po katerih je bilo med gledalci oddaje Vrtičkanje in obiskovalci njunih delavnic največ zanimanja. Gre za rastline, ki so zelo primerne za gojitev na domačem vrtu in so jima še posebej ljube. Nekatere so tradicionalne, npr. česen in fižol, druge bolj eksotične, npr. ingver in inka kumara, tretje za naše vrtove zelo nenavadne (npr. kopriva, čemaž). In ker gre vrtnarjenje z roko v roki s kuhanjem in hrambo pridelka, sta Metka in Tina k vsakemu poglavju dodali nekaj preprostih receptov ali idej.