v Sloveniji je skoraj pol milijona zasebnih lastnikov gozdov. Kar 89% zasebnih lastnikov ima v lasti manj kot 5ha gozda oziroma skupaj 40% vseh gozdnih zemljišč. Stroka jih pogosto omenjav povezavi s (pre) majhnim posekom in ste m so uradno zaznani kot težava. Vendar pa je zaradi razmeroma velikega števila njihov družbeni pomen izjemen. Lastniki, ki živijo dlje od svojih posesti, so manj vključeni v gospodarjenje z gozdom. Gozd je kot del družinske zapuščine za lastnike pomembna čustvena vrednota, ki pozitivno vpliva na gospodarjenje. način delovanja, ki se je iz načrtnega prelevil v stihijskega, je posredno vplival na odsotnost izvajanja del v gozdovih. Za pomemben dejavnik, ki vpliva na gospodarjenje z gozdovi, se je izkalaza tudi stopnja zaupanja med lastniki, ki je na nizki ravni. Rezultati raziskave so koristni za javno gozdarsko službo in gozdarsko svetovalno službo, za zakonodajalce in za vse državljane Slovenije, da bolje spoznamo sebe, saj je marsikdo med nami lastnik gozda ali pa bo lastnik šele postal.

Vrtnoarhitekturna umetnost sodi med mlajše oblike človekove ustvarjalne misli, enako pa velja tudi za njeno ohranjanje, ki velja za eno najmlajših specializiranih panog spomeniškovarstvene dejavnosti. Kljub temu je že dolgo znano, da je vrtnoarhitekturna dediščina izrazito občutljiva na človekove nespametne dejavnosti ter naravne danosti oziroma na atmosferske pojave, kar se je še posebej jasno pokazalo leta 2014, ko je velik del slovenskega ozemlja prizadel žled, ki je imel vse znake naravne katastrofe

KUHAJMO S ČILIJEM
Čili vas lahko obsede. Bogat pridelek, ki ga rodi ena sama rastlina, vas zlahka porine v nerazumnost, da ves rastlinjak do zadnjega kotička napolnite s čiliji. Rahlo pekoča jed, ki jo boste na začetku pripravili doma, vas bo pripeljala do nabito polne shrambe začimb.

GOJENJE ČILIJEV
V knjigi boste našli vse, kar mora vedeti ljubiteljski gojitelj čilijev, ne glede na to, ali že imate kakšne izkušnje z vrtnarjenjem ali ne. Z njeno pomočjo boste v pridelovanju plodov kar se da uživali in se hkrati izognili morebitnim napakam, pa če boste imeli samo eno rastlino na okenski polici ali pa se boste odločili za celo zbirko v rastlinjaku.

V vrtni dnevnik smo posadili:

• Načrtovanje vrta - mreže za načrtovanje, tabele za nakupovalni seznam ...
• Vrtni in setveni koledar 2017 - koledar, v katerega si vpisuješ aktivnosti in opažanja s svojega vrta.
• Zabeležke - strani za zapiske, ki ti bodo prišli prav sproti in prihodnja leta

Vrtnarski dnevnik je nastal z namenom, da vsem ljubiteljem vrtnarjenja še bolj približa in obenem poenostavi delo na vrtu. Z natančnimi navodili in nasveti vas bo spremljal in vodil skozi celotno vrtnarsko sezono.

En atom kisika, dva atoma vodika. Neprecenljiva snov, ki kroži okrog nas že vse od nastanka planeta. Prvinski element, ki omogoča življenje in prinaša smrt.
za večino izmed nas, ki imamo vode na pretek, je nekaj samoumevnega, vsakdanjega in obrobnega. Za tiste, ki žive na območjih, kjer vode primankuje, pa je nekaj najbolj dragocenega, iskanega in življenjsko pomembnega.

Prejšnja avtorjeva knjiga (Vroče kombinacije) je predstavljala izhodišče za učenje in navdih pri oblikovanju zasaditev s trajnicami, tokratna (Vroče trajnice) pa je namenjena poglobljenemu spoznavanju vrst in sort, ki so primerne za vrtnarjenje na zahtevnih in na prvi pogled za rastline nehvaležnih mestih. Rastline, ki jih avtor uvršča med vroče trajnice, lahko namreč uspevajo na zelo izpostavljenih legah in jim sonce prav nič ne škodi.

Juliana je najstarejši alpski botanični vrt v naravnem okolju na slovenskem ozemlju. Leta 1926 ga je ustanovil tržaški posestnik Albert Bois de Chesne, z nasveti pa mu je pomagal tudi planinski prijatelj Julius Kugy. Danes za Juliano skrbi Prirodoslovni muzej Slovenije. V vrtu uspeva okoli 600 vrst rastlin, ki so značilne za Alpe, njihovo predgorje in kraški svet. Med njimi so tudi zavarovane in redke rastline, ter takšne, ki rastejo samo v Sloveniji. 

Mati in hči, avtorici popularne TV serije o vrtnarjenju sta v knjigi (po obširnem splošnem uvodu) podrobno opisali 12 zelenjadnic, po katerih je bilo med gledalci oddaje Vrtičkanje in obiskovalci njunih delavnic največ zanimanja. Gre za rastline, ki so zelo primerne za gojitev na domačem vrtu in so jima še posebej ljube. Nekatere so tradicionalne, npr. česen in fižol, druge bolj eksotične, npr. ingver in inka kumara, tretje za naše vrtove zelo nenavadne (npr. kopriva, čemaž). In ker gre vrtnarjenje z roko v roki s kuhanjem in hrambo pridelka, sta Metka in Tina k vsakemu poglavju dodali nekaj preprostih receptov ali idej.