Čarobnost stekla spremlja človeka že več tisoč let. Sprva kot narvno steklo, vulkanski obsidian, primerno za izdelavo kamenodobnih orodij, iz 3. tisočletja pred Kr. pa iz Egipta, Sirije in Mezopotamije že poznamo prve okrasne steklene predmete. Res so si steklo takrat lahko privoščili le najbogatejši in najuglednejše člani družbe, a s časom je zaradi svojih dobrih lastnosti in seveda nenadomestljivega videza postalo del našega vsakdana.

Nad Bledom je grad in v gradu je muzej. In v tem sicer tihem muzeju včasih tudi na ves glas vpijejo. Na primer takrat, ko ob Blejskem jezeru najdejo izjemno pomemben in še bolj vreden zlati predmet. prinesli so ga k Živini mami, ki ga je v splošni zmedi pozabila na mizi. Živa, ki je bila ravno tedaj pri njej na obisku, si ni mogla pomagati, da ga ne bi pogledala od blizu.
Verjeli ali ne, najstarejša zlata najdba v Sloveniji jo natanko v tej knjigi odnese daleč nazaj v prazgodovino. Če prelistaš njene strani, ti bo razodela, kaj se ji je tam zgodilo!

Pred nami je temeljna in analitična objava depoja iz Mušje jame pri Škocjanu na Krasu, največjega prazgodovinskega depoja z ozemlja Slovenije. V obsežni monografiji so v ločenih študijah predstavljene vse zvrsti predmetov, ki so jih odkrili v depoju. Gre za več kot 800 bronastih in železnih predmetov: napadalnega in obrambnega orožja, posodja in noše. Objavljene so tudi speleološka študija brezna, temeljita zgodovina raziskav in študija o kemični sestavi deponiranih bronastih predmetov. V obsežnem sklepu pa je najdišče kot eno osrednjih nadregionalnih votivnih mest umeščeno v sredozemski in srednjeevropski prostor v času pozne bronaste dobe in zgodnje železne dobe (13.–8. stoletje pr. n. št.).

Ob stoletnici izbruha svetovne vojne, ki je zatresla temelje moderne Evrope, se je Narodni muzej Slovenije z osebno zgodbo Rudolfa Cvetka poklonil spominu na slovenske mobilizirance, ki so z upanjem na boljši jutri v uniformi in z orožjem v roki krenili svoji usodi naproti. Vojni dnevnik in fotografski album stotnika Cvetka obiskovalca nagovarjata kot verodostojna pričevalca in odstirata tančice s poti sabljaškega mojstra in nosilca olimpijske medalje skozi vojno vihro. osebna izkušnja nemoči v boju z moderno induastrijo smrti, ki jo je Cvetko izkusil v bojnem metežu na Galicijskem bojišču, poziva sodobnega človeka k razmisleku o vojni in miru....

Vodnik po razstavi...


Morda so ravno pisalniki tisti kosi pohištva, ki najočitneje izkazujejo družbeno moč, prioritete in okus lastnikov. Na razstavi več kot šestdeset teh nosilcev simbolnih podob svojo prikrito ali neposredno sporočilo izraža skozi različne oblike – od renesančnih kabinetnih omaric do baročnih tabernakeljskih omar, od bidermajerskih sekreterjev do modernističnih pisalnih miz. Mnoge so povezane z znanimi osebnostmi, druge pripovedujejo o nadarjenosti in izurjenosti domačih in svetovnih snovalcev in izdelovalcev. V lepoti materialov in kompleksnosti izdelave pisalnikov se zrcalijo tako gospodarska in umetnostna zgodovina kot tudi zgodovina duha.

Razstavo oblikujejo trije temeljni sklopi, naslovljeni Rimski svet se podira, Nova domovina Slovanov in Svet srednjega veka. Arheologi in konservatorji so poskrbeli, da si bodo obiskovalci muzeja lahko ogledali dragoceno opremo in nakit tedanjih prebivalcev ter spoznali njihova bivališča in navade. Poseben kotiček je namenjen otrokom, da se bodo lahko z igro odpravili na potovanje v nemirni čas pozne antike.

V železnodobnem naselju nad današnjo Stično je sila živahno. Poglavar tamkajšnjega mesta ženi svojo hčer Viro. In to ni majhna reč. Prosti naselju hitijo najimenitnejši snubci tega časa. Vsi si želijo Virine roke, saj poleg ljubezni prinaša tudi mega bogastvo in otipljiv vpliv. A zdi se, kot da je snubitev velik račun brez krčmarja.

Pozni srednji vek je bil čas številnih tehničnih inovacij, a dolgoročno nobena od njih ni tako temeljito preoblikovala vojskovanja kot ognjeno orožje. Odkritje eksplozivne zmesi žvepla, solitra in oglja - in še bolj razvoj orožja, ki je to snov izrabilo za potisk smrtonosnega izstrelka . je človeštvo zaznamovalo tako kot le malokatera druga iznajdba.