V Španiji, kot tudi drugje, trenutno močno razsaja samozaložniški in zinaški virus, ki sprošča kreativnost mnogih mladih avtorjev. Ti, naveličani čakanja na vrsto pri uveljavljenih publikacijah, sami ustanavljajo svoje, se samoorganizirajo in samoizdajajo. V tem kreativnem kotlu se skrivajo mnogi priboljški, pardon, obetavni mladi stripovski risarji. Kopica teh se s svojimi stripi predstavlja tudi v novi, 69. številki Stripburgerja, v katero nas z ‘nemim tekstom’ popelje prekaljeni maček španske striparsko-zinovske scene Olaf Ladousse. Več o nenadzorovanem širjenju in novih mutacijah samozaložniškega virusa po večjih španskih mestih pa si lahko preberete v kratkem tekstu Martína Lópeza Lama, ki je tudi avtor tokratne barvito sočne naslovnice.

Gre za strip Ane Štular, osnovnošolke, ki ima rada pustolovščine. Med pripravami nanje se zamoti z branjem knjig, risanjem, igranjem lutk in klavirja, plesom, kovanjem pesmi, pisanjem zgodb in potepi po čarobnem gozdu. Jot dvakratna nagrajenka natečaja Živel strip! Živela animacija! je dobila priložnost za idelavo svojega prvega mini albuma Enodnevnica.

Veveričji junak v iskanju izginulega drevesnega zaveznika potuje po črno-belem stripovskem vesolju, kamor se ob pozni uri zazrejo astronomi in kjer se grdo in lepo znajde v istem blatu. Se bo popotovanje končalo na svetli ali temni strani tega fantastičnega sveta?

Da bi se ognil nevarnosti, je moški v gozdu prisiljen ubiti medvedko. Njen mladič se mu zasmili, zato ga odpelje domov k ženi. Dejanje usmiljenja in obžalovanja kaj hitro zareže v usodo para, katerega ljubezen se s spočetjem nenavadnega otroka znajde na veliki preizkušnji...

Tik pred koncem leta smo se v deželi, uokvirjeni z žico, razveselili prihoda novega vala stripov od tu in tam. Tudi tokratnem Stripburgerju, že 68. po vrsti, vam predstavljamo stilsko in vsebinsko raznolikost neodvisne svetovne stripovske produkcije: na 96 straneh se tako zvrsti petnajsterica domačih in tujih avtorjev, med katerimi najdemo tako že znana imena kot pristna odkritja.

Jazbec ta sklepni del pustolovskega triptiha začne bolj z levo nogo, saj svojih dogodivščin ne išče sam, temveč te najdejo njega. Kdovekako se znajde na nekem neznanem kraju, pot pa mu prekriža prelestna deklica, ki lahko pomeni rešitev....ali pa pogubo. Kakorkoli že, to srečanje zgodbo močno zaplete, Jazbeca pa spodbudi k akciji. Zgodba se konča na nepredvidljiv (in za Jazbeca nepresenetljiv) način, to pa niti pod razno ne pomeni, da si Jazbec lahko končno malo oddahne.
Ta premetena zver je namreč polna zvijač, zato je vse še možno in nič še ni izključeno. Preberite si, kako se Jazbec zvito reši uz težav - in kako si nakoplje nove!

Inferno je vratolomna stripovska prafraza Dantejeve Božanske komedije s prav posebnim zasukom.
Ta stripovski roman se ponaša z bogato vizualizacijo srednjeveškega mitološkega sveta v Ruijtersovem privlačnem slogu, ki jo plemeniti domiselna in zabavna zgodba, nabito polna priboljškov in skritih biserov.
Marcel Ruijters je za Inferno prejel nagrado VPRO v lategoriji roman v stripu.

Novo številko Stripburgerja, ki nosi kombinacijo šestice in sedmice (67), poganja uvodnik norveškega striparja Martina Ernstsena, ki se sprašuje, kako zajeti bežeče trenutke misli oziroma resničnosti, jih iztrgati minljivosti bivanja in zakaj za medij izbrati prav stripovsko formo. No, zakaj? Ker je strip medij s širokim in visokim dometom in z le malo omejitvami, »kjer lahko potuješ po vesolju od atoma do črne luknje, izkušaš življenje skozi oči insekta ali podoživljaš življenje nekega drugega človeka«. Je medij za pripovedovanje zgodb, doživljanje sveta, razumevanje življenja, in »vse to mu uspeva s skoraj ničelnimi stroški in praktično brez kompromisov.« Tako je to.