Saša Kerkoš skoz Skrivalnice pripoveduje zgodbe, ki so navidezno majhne in mogoče celo nepomembne. Našim malčkom poudari tiste majhne skrite stvari, živali in okolja, ki so bistvo njihovega ranega odkrivanja. Uči jih videti in najti drobne pomembne stvari vsakdana. Najljubši trenutki so tisti pred spanjem, ko se otroci in starši potopijo v zgodbe, ki jih sprostijo in pripravijo na brezskrben spanec.

Zasnežena pokrajina nekje na ruskem vzhodu, daleč stran od mest in ljudi, mraz, ki reže do kosti, prasketanje ognja in prijetna toplina doma. Namesto risbe je uporabljena tehnika kolaža iz različnih najdenih predmetov, kamnov, lesa, koščkov železa in drugega odpadnega materiala, ki ustvarja atmosfero ruske pripovedke, polne mikrodramaturgije in različnih detajlov. V gozdu medved spi zasluženo zimsko spanje, dokler ga ne zbudijo koraki. Kako se bo razpletla zgodba? Bo medved zadovoljen samo z roko ali bo hotel odgrizniti še nogo?

V novi in TEMATSKI številki Stripburgerja #74 smo pod drobnogled vzeli vse obsežnejšo in aktualnejšo produkcijo BIOGRAFSKIH STRIPOV! Predstavljamo vam izbran nabor frišnih in raznolikih stripovskih življenjepisov, v Čitanki pa najdete poučne tekste in premisleke o stripovskem mediju nasploh.

Satirični pesnik in pisatelj Ivan Rob (1908–1943) je bil za časa svojega življenja znan predvsem kot zbadljivi šaljivec, ki je s svojim iskrivim humorjem pogosto nasmejal boemsko druščino umetnikov svoje generacije, pa naj si bo to s šaljivimi predelavami znanih del Prešerna, Jurčiča, Trubarja in drugih literatov, s svojimi improviziranimi pesnitvami, ki jih je prepeval ob brenkanju na kitaro, ali takrat, ko je oblečen samo v spalno srajco tekel skozi Ljubljano … Anekdota namreč pravi, da sta se na neki državni povorki Ivan Rob in Fran Milčinski – Ježek, s katerim sta skupaj nastopala in prijateljevala, priključila na konec povorke s svečami v rokah in oblečena le v dolgi spalni srajci. Tako sta poskrbela za obilo smeha ter seveda zasenčila prav vse uradno dogajanje.

Nadrealistična igrivost, vsakovrstne eksotične bizarnosti in jedka ironija – to je Fant moj, absurdna domišljijska zgodba, ki skoraj brez besed podaja subtilno kritiko današnjega življenja in družbe nasploh. Rdečelasi lutkasti sinko in aristokratsko uglajen, a ekscentričen oče sta glavna junaka tragikomičnih kratkih zgodb, ki v marsičem spominjajo na stripovske gage v starih časopisih, včasih pa kar na epizode kakšnega televizijskega sitcoma.

Naš stari znanec Jazbec se vrača s še bolj žarečim ognjem v očeh in s tisto neugnanostjo, zaradi katere ga imamo radi. Tokrat se sreča z nenavadnimi hibridi, ki niso ne vesoljci ne ljudje, a tudi kaj drugega ne. Ob tem prvič začuti klic očetovstva. Skrivnostno bitje iz džungle Jazbecu ukrade srce, posledično pa še večni ogenj in meso, bistvena elementa preživetja, zato Jazbecu ne preostane drugega, kot da se ju odpravi iskat. Na svoji poti se sreča s starimi in novimi ljubeznimi, prijatelji in sovražniki ter se sprehodi skozi različne dimenzije.

Na zahodu Karibskih otokov se popotnik znajde v ujetništvu piratov, ki ga ne nameravajo izpustiti. Zaradi grozne hrane mu preti skorbut, zato skupaj s soujetniki začne načrtovati pobeg, kakršnega še niste videli. Gusarske preobleke, talci, smodnik in malo ognja pa zbogom. Čisto prava pustolovščina!

Nekje, Bogu za hrbtom, stanuje v majhni koči na drevesu coprnica Katarina Mantikora Salamenska IV. (po domače Katka). Da bi potešila svojo neizmerno radovednost, svoje dneve preživlja v izvajanju magičnih obredov. Kornelij, demon v podobi sove, ji pri tem pomaga in deli neprecenljive (čeprav pesimistične) nasvete. Tako je naneslo, da je Katka naletela na samega gospodarja pekla, Satana. Ta je imel v lasti knjigo, ki se je zdela Katki neznansko zanimiva. Kljub Kornelijevim svarilom si jo je izposodila in zanjo zastavila svojo dušo. Vse bi se srečno končalo, če ne bi knjiga nekega dne … izginila. In če se ni pripravljena ločiti od svoje duše, jo mora Katka prav hitro najti.

Bar Joe je postajališče na bulvarju razbitih sanj, temno pristanišče počasi potapljajočih se ladij, zbirališče izgubljenih duš, ki se poskušajo njati v nasilnem svetu. Zrak je zakajen in smrdi po cigaretah Raymonda Chandlerja, vendar tu ni junakov - le junaštvo krhkih, osamljenih ljudi, ki iščejo pot iz labirinta lastne odtujenosti, iščejo naklonjenost, samospoštovanje, način, kako preživeti nadaljnih 24 ur.