Ob stoletnici konca prve svetovne vojne, ki je prinesel tudi razpad Avstro-Ogrske monarhije, je prav gotovo pravi čas za branje vojnih spominov Miloša Vauhnika

Misli, ki so zapisane v knjigi, so sprehod skozi življenje. Miran Rustja se je v novi poeziji ponovno obrnil k temam, ki jih je že načel v prejšnjih pesniških zbirkah ali razmišljujočih razpravah o življenju in stranpoteh, o zdravju in bolehnosti, o ljubezni in predajanju, dvomih in kljubovanju.

Politična biografija Bogumila Vošnjaka obravnava vsestransko politično udejstvovanje diplomata, pravnika in politika, ki je pustil izrazit pečat v ključnih zgodovinskih trenutkih slovenskega naroda in tudi pri tlakovanju poti za skupno jugoslovansko državo, ki je nastala po veliki vojni.

Pravljico tvori preprosta zgodbica, v kateri sta glavna junaka kos Žvižko in mladi pek Bine, vse pa se vrti okoli potic z omamnim vonjem in še boljšim okusom. Da je zgodba resnična, dokazujeta tudi recepta v knjigi, po katerih pečeta pek Bine in kos Žvižgo vsak svoje potic.

PESNIŠKE IZPOVEDI IVA PETKOVŠKA, zobozdravnika, slikarja in misleca, rojenega v Trstu, zajemajo v glavnem štiri tematska izhodišča. Prvo poudarja dušo, ki je svet polnega, z atributi človeškosti, izročili preteklih življenj, znanj in spoznanj, z vero(vanji) zaznamovanega pričevalca. V zibko so mu položena znamenja, ‘zakramenti’, atributi, ki označujejo pleme, narod, meje maternega jezika, s katerim se istoveti in v katerem se polnokrvno izraža. Tako v preozke etnične meje ujeto telo, sili in kipi iz fizične ječe, v kateri ječi, trpi in hlepi po širjavah sveta in misli. Klasična človeškost je okronana z dušo. Pesnik se loti temeljnega vprašanja bivanja in smisla

ČASA ne moremo ustaviti, lahko pa se ustavi popotnik in poskuša odstreti usedline časa, ki so zabrisale vedenje in preprosto resnico naših prednikov. Če smo danes zaslepljeni s prepričanjem, da napredek vodi le naprej, pa staro vedenje in nenavsezadnje tudi filozofija govori o tem, da so stvari in odnosi soodvisni, celoviti. Razvoj materialne plati človeškega delovanja se odraža na zastoju in odsotnosti duhovnega bistva stvarstva. Ne sanjarjenja! Individualizem je doživel razcvet, medtem ko čut za skupno zamira. Splošna volilna pravica naj bi odločanje prepustila večini, toda izkušnje kažejo, da je človek, ne glede na količino izobrazbe, ujetnik nevidnih prvinskih socialnih vezi, ki so lastna tudi nekaterim drugim bitjem. Večina človeške populacije, ne sledi resnici in pravici, pač pa vodji »tropa«. To je glavni razlog, da nova znanstvena spoznanja, ne glede na veličino resnice, ne dobijo priložnosti, če le posegajo v koristi vodije »tropa« ali »vodilnega tropa«. Postavi se vprašanje, čemu se še naprej truditi za resnico? Odgovor se skriva v zadnjemu prispevku, ki se začne z besedami: V čast RI …

V knjigi je objavljenih 18 t.i. znanstveno fantastičnih zgodb, torej zgodb, ki se še niso dogodile. Avtor je v sedanjem trenutku nedvomno najpomembnejši pisec te književne zvrsti pri nas.