Pričujoča knjiga je rezultat teoretskega dela, ki sega v leto 2004, ko je Delavsko-punkerska univerza (DPU) organizirala letnik na temo postfordizma. Serija predavanj, diskusij in bralnih krožkov je postavila kritične smernice za pretresanje tematike, ki je malodane izginila z univerzitetnega, pa tudi z širšega medijskega horizonta.

Ob postavljanju izbrisa v različne kontekste in ob branju citatov iz intervjujev je razvidno, kakšne posledice je to dejanje zapustilo na izbrisanih in na družbi kot celoti. Dejanje je povzročilo rane, ki so jih že omenjeni akterji z različnimi pravnimi, političnimi in drugimi sredstvi poskušali - in jih še poskušajo - zdraviti. Nekoliko so se zacelile, saj je del izbrisanih uspel znova pridobiti odvzeti status in si urediti življenje, aktivnejši izbrisani so zavrnili vlogo grešnega kozla ter postavili zahteve za popravo krivic, ugotovljena je bila nezakonitost izbrisa in neustavnost Zakona o tujcih, s sklicevanjem na katerega je bilo dejanje izvršeno, in upravičencem je bil priznan status stalnih prebivalcev za nazaj, od dneva izbrisa dalje. Posledice nekdanjih ran pa niso povsem izginile, še vedno so tu, kot brazgotine, ki opominjajo na storjeno dejanje in nam ne pustijo pozabiti.

"Knjiga je izjemen prikaz in analiza mehanizmov kolektivnih zločinov v nekaterih konkretnih primerih in prinaša nove vpoglede v posttotalitarne procese, ki se dogajajo v okviru sodobnih globalnih struktur. S tem prispeva tudi k razmišljanju o možnih načinih upiranja tovrstnim pojavom ter o poteh njihovega preprečevanja."
dr. Tanja Rener, Univerza v Ljubljani

Pri delu na področju (ne)diskriminacije se je mogoče pogosto srečati z očitkom, zakaj se diskriminacijo toliko poudarja, zakaj izvajati vse te seminarje o načinih ukrepanja zoper njo, čemu vse plakatne in druge akcije, saj naj to vendar sploh ne bi bil tako velik problem. Vendar problem obstaja, a je skrit, saj žrtve prepogosto o njem nočejo govorit ali pa diskriminacije ne prepoznajo, jo opravičujejo in razumejo kot povsem običajno in splošno sprejeto ravnanje. Osebe in skupine, ki so diskriminaciji še posebej izpostavljene, se ne zavedajo, da z molkom opravičevanjem diskriminacije pomagajo vzdrževati stanje, v katerem se zdi sprejemljivo, da se v primeru diskriminacaje potrpi (kar pa nikakor ne pomeni, da so one krive, da je do diskriminacije sploh prišlo).

Knjigo sem napisala za vse, ki jim je skupna ideja o Evropi brez meja, posvečam pa jo svojim prijateljem, ki v vrstah pred konzulati v Beogradu, Skopju, Sarajevu, Podgorici, Prištini in Tirani meje Evrope še kako občutijo.

Izšla je nova knjiga v zbirki MediaWatch, ki je nastala iz potrebe, da se v razpravo o svobodi, kakovosti in pluralizmu medijev v Sloveniji bolj vključi pogled državljank in državljanov, utrjuje vednost o tem, kje dobivajo informacije o družbenem in političnem dogajanju, kako vrednotijo medije kot vir informacij, kako uporabljajo nove tehnologije za pridobivanje informacij, kako razumejo nekatere družbene fenomene, ki jih politični in medijski aparat postavlja v ospredje (kot je to bil na primer v letu 2008 zaradi »evropskega leta« fenomen medkulturnega dialoga) in koliko se postavljajo v vlogo aktivnega državljana tj. presegajo vlogo pasivnega člana medijskega občinstva.

To ni še ena knjiga o Titu, ampak knjiga po Titu, v kateri avtorja ni zanimal njegov življenjepis, dokazane, pripisane ali izmišljene biografske epizode, temveč nasprotno: kaj in pri kom nekaj pomeni Josip Broz tu in zdaj, zakaj danes v javnosti kljub vsemu vztraja njegova dokaj pozitivna podoba, zakaj je čislan pri tako različnih skupinah ljudi, da o njem nastaja nova množičnokulturna produkcija, zakaj njegovo ime še danes »prodaja«, karkoli že.

V knjigi Alternative media and the politics of resistance so zbrane naslednje študije:

Vsebina:
 Politična korektnost Dušan Rebolj Uporabnejša opredelitev politične korektnosti
Boštjan Nedoh Politična korektnost, nekorektnost in vic

V knjigi so predstavljeni medijsko lastništvo in privatizacija medijev, njeni zmagovalci in poraženci ter konkretni primeri Dela, Dnevnika, Večera in Primorskih novic. Posebno poglavje govori o oglaševanju oziroma vrednosti oglaševanja in vplivu države na medije skozi njega, kakšna je državna finančna podpora medijem, potem o frekvencah in nadzoru nad radiodifuzijo in seveda o RTV. Temeljito je obdelana avdiovizualna kultura in povezave med rimskokatoliško cerkvijo, mediji in državo.