Pripovedka iz Karnija ali ~ Ni ga čez dober nasvet…

Leta 2004 so na grobišču v Lajhu pri Kranju odkrili 13 grobov, med njimi dva izredno bogata, medtem ko so bili ostali z najdbami dokaj skromni. Predmeti so bili kmalu zatem predstavljeni v Gorenjskem muzeju v Kranju na razstavi Zlata doba Karnija (21. 12. 2006 – 22. 02. 2007). Razstavo si je ogledalo veliko obiskovalcev, med katerimi so posebej domačini vztrajno poizvedovali, kdo bi lahko bila žena s prelepim nakitom. Tako je nastala ‘Pripovedka iz Karnija’, ki temelji na arheoloških ugotovitvah in zgodovinskih podatkih iz davne preteklosti Kranja.

S pomočjo predmetov, ki so jih arheologi odkrili v omenjenih grobovih z Lajha, je bilo igotovljeno, da sta bili pred več kot 1400 leti pokopani tamkaj dve ženi. V prvem grobu je ležala visokorodna gospa z zlatim prstanom in srebrno zapestnico na roki, z dvema pozlačenima sponkama na krilu in dvema broškama na prsih. Takšen nakit so v tedanjih časih lahko nosile le žene iz premožnih družin, po obliku sponk in način njihove nošnje pa sklepamo, da je bil žena germanskega rodu, morda Alamanka. /…/ V drugem grobu z Lajha, ki je ležal nedaleč od prvega, pa je bilo odkrito okostje žene, katere obleko je nekoč krasil zgolj preprost, s koščkom stekla okrašen bronast križec. Ker pokopana  ni imela skoraj nobenega drugega predmeta kot le to, so arheologi presodili, da gre po vsej verjetnosti za domačinko, ki je bila, podobno kot tedaj vsi staroselci, katoličanka.

V knjigi boste našli:

• še več informacij o arheološkem gradivu, na podlagi katerega je nastala pripovedka,
• fotografijo predmetov, ki so jih našli v grobovih,
• slovarček maj znanih izrazov.

Knjiga je prava priložnost, da otroci prepoznajo vlogo arheologije pri razkrivanju in opisovanju življenja v preteklosti. S pomočjo nazornih ilustracij Rudija Skočirja, ki verodostojno slikajo takratni čas, se bodo lahko poistovetili z junaki zgodbe in tako lažje razumeli življenje v času, ki ga pripovedka opisuje (6. stol. po Kr.). Verjamemo, da bo pripovedka s svojim resničnim ozadjem prepričala tudi odrasle bralce in navdušila ljubitelje zgodovine.

O avtorjih:

Dr. Verena Vidrih Perko je priznana slovenska arheologinja (doma iz Mekinj pri Kamniku), ki se je tokrat odločila arheologijo približati še nekoliko mlajši populaciji bralcev kot običajno (dijaki ali študenti). Zaposlena je v Gorenjskem muzeju v Kranju in predavateljica na Arheološkem oddelku Filozofske fakultete v Ljubljani. Je avtorica številnih strokovnih del. S svojim delom skrbi za popularizacijo arheološkega znanja med Slovenci. Slovensko muzejsko društvo je arheologinji leta 2024 poselilo Valvasorjevo odličje za odličnost strokovnega dela.

Rudi Skočir je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Študij je nadaljeval pri Janezu Berniku, Kiarju Mešku in Štefanu Planincu ter se izpopolnjeval v Parizu. Ob delu na področjih slikarstva, grafike, vitraža in zidnih tehnik je zaslovel kot ilustrator knjig za mladino in odrasle. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja v Sloveniji in tujini. Rudi Skočir je ilustriral tudi knjigo Tolminci.

Nagrade:

Knjiga je leta 2009 prejela znak Zlata hruška – znak kakovosti mladinskih knjig, ki ga podeljuje Mestna knjižnica Ljubljana (od leta 2021 v sodelovanju z Bibliotekarskim društvom Slovenije).