Zbornik o Skupnosti študentov 1968–74

Leta 2024 je minilo petdeset let od ukinitve Skupnosti študentov (SŠ), ki v šestih letih svojega delovanja (1968–1974) ni izboljšala samo ekonomskega in družbenega statusa študentov, temveč je pomembno vplivala tudi na politične razmere v Sloveniji in na politično profiliranje tedanjih generacij študentk in študentov.

»Politizacija je generacijo 68 neverjetno prevzela, celo zasvojila in zelo svojevrstno sta se združevala skupaj idealizem in politika,« je zapisala Cvetka Hedžet Toth. Študentje so, kot je zapisal zgodovinar Zdenko Čepič, s svojo dejavnostjo želeli svet ne le razlagati, marveč tudi spreminjati.

Skupnost študentov se je porodila iz študentskega gibanja, saj je način bivanja mladih generacij v spremenjenih okoliščinah konec šestdesetih let »rušil« dotedanje družbene norme in avtoritete.

V Sloveniji je med študenti »zavrelo« na množičnem zborovanju v Študentskem naselju v Ljubljani junija 1968. Kot ugotavlja Zdenko Čepič, so bili spočetka študenti »v svojih protestih bolj socialno usmerjeni kot pa politično«, aprila in maja 1971 ob zasedbi filozofske fakultete pa so se nemiri prelevili v politične. Do neke mere so predstavljali nadaljevanje študentskega gibanja v Ljubljani 1963/64, ki je po navedbah Petra Vodopivca postalo »imanentno politično«. V gibanju se je pojavila ideja o statusu študentov kot delavcev, iz česar se je kasneje razvila tudi ideja o novi samoupravni in politični organiziranosti študentov.

Idejo za reformo »unitaristične predmoderne Zveze študentov« in novo organiziranost študentov, ki je privedla do ustanovitve SŠ kot temeljne študentske samoupravne in politično pluralne skupnosti, sta leta 1968 dala Franci Pivec v članku »Provokacija za novo študentsko organizacijo« (Tribuna, 3. junija 1968) in Ciril Baškovič na množičnem protestnem zborovanju študentov v Študentskem naselju v Ljubljani 6. junija 1968, na katerem je bila sprejeta z aklamacijo.

»Vretje« med študenti v Ljubljani je odmevalo tudi med študenti v Mariboru, zlasti v krogu okoli študentskega časopisa Katedra.

Ob ustanovitvi SŠ so študenti iz Ljubljane in Maribora izstopili iz Zveze študentov Jugoslavije (ZŠJ), s katero niso bili zadovoljni, hkrati pa izrazili pripravljenost sodelovati pri reševanju skupnih vprašanj študentskega statusa.

Skupnost študentov je bila edina samoupravna in politična organizacija v tedanji Jugoslaviji in verjetno tudi v vsem socialističnem svetu, ki v svojem programu ni izhajala iz programa ZKJ in Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL), temveč je preko spontanega ustanavljanja akcijskih odborov omogočala politično organiziranje in delovanje tudi drugače mislečim študentom.

Zbornik o Skupnosti študentov 1968 – 1974 je izziv za zgodovinopisje, da ‘naredi’ iz zapisov pravo zgodovino študentskega gibanja s poudarkom na Skupnosti študentov in na njenem pomembnem delovanju.

Zbornik je uredil uredniški odbor: Tomaž Kšela (urednik), Ciril Baškovič, Mladen Dolar, Janez Koželj, Marjan Pungartnik, Lenart Šetinc (koordinator projekta), Ivo Usar, Peter Vodopivec, Boštjan Zgonc. Bora Zlobec Jurčič.