🖋️ Kaj ostane od predstave o sebi kot materi, ko ljubezen, trud in vzgoja ne prinesejo življenja, ki si ga želela za svoje otroke? Tereza Boučková brez olepševanja piše o družini, ki se ji izmika iz rok – in o sebi sredi njenega razpadanja.

Leto petelina je izrazito avtobiografski roman češke pisateljice Tereze Boučkove, nastal iz izkušenj obdobja, ko se je njena družina znašla v globoki krizi. Z možem je zaradi težav z zanositvijo posvojila dva romska dečka, nekaj let pozneje pa rodila še biološkega sina. Ko posvojena sinova odraščata, se družinsko življenje vse bolj zapleta: vanj vstopajo socialne službe, vzgojni zavodi, policija in sodišča, doma pa kraje, konflikti in vedno težje vprašanje, kaj lahko starš sploh še stori.

Toda to ni samo roman o težavah dveh posvojenih otrok. V njegovem središču je tudi mati, ki se mora soočiti z razpadom svojih predstav o materinstvu. Boučková se sprašuje o vzgoji, dednosti, zgodnjih otroških izkušnjah in mejah starševskega vpliva, pri tem pa ne prizanaša niti sebi. Prav primerjava izkušenj s posvojenima sinovoma in biološkim sinom jo pripelje do nekaterih najbolj bolečih vprašanj knjige. Njeni odgovori so osebni in so ob izidu sprožili burne razprave, zlasti zaradi povezovanja družinske izkušnje z romskim poreklom posvojenih sinov.

Hkrati se majejo tudi drugi temelji njenega življenja. Družinska kriza se prepleta s krizo srednjih let, partnerskim odnosom in ustvarjalno blokado. Pisateljica ne more pisati, njeno delo ne prinaša pričakovanega priznanja in varnosti, družina, ki jo je dolgo doživljala kot svoje najpomembnejše življenjsko sidro, pa ji ne daje več zavetja. Iz tega nastane zelo neposredna pripoved o ženski, ki ugotavlja, koliko svoje identitete je zgradila okoli skrbi za druge – in kaj se zgodi, ko ta konstrukcija začne razpadati.

Leto petelina je tako družinska zgodba, pripoved o posvojitvi in hkrati zelo osebna knjiga o materinstvu brez idealizacije. Ne ponuja priročnih odgovorov na vprašanje, kaj je šlo narobe. Bolj kot to pokaže, kako težko je sprejeti meje lastnega vpliva na ljudi, ki jih imamo radi – in nato poiskati način, kako živeti naprej.

📌 Za bralce, ki jih zanimajo:

• materinstvo brez idealiziranja in olepševanja
• osebne izkušnje s posvojitvijo in vzgojo posvojenih otrok
• koliko lahko starši zares vplivajo na življenje svojih otrok
• družinska kriza, partnerstvo in iskanje sebe v srednjih letih
• avtobiografski romani, ki odpirajo neprijetna in kontroverzna vprašanja

✍️ O avtorici:

Tereza Boučková (1957) je češka pisateljica, scenaristka in publicistka ter hči pisatelja in dramatika Pavla Kohouta. Pri dvajsetih letih je podpisala Listino 77, zaradi česar ji komunistični režim ni dovolil študirati; do političnih sprememb leta 1989 je med drugim delala kot snažilka in poštarka.

Boučková v svojih literarnih delih opisuje tipične situacije iz življenja žensk. V pretežno avtobiografsko obarvanih delih splošne probleme v družbi (moralno krizo in razočaranje nad češko tranzicijo) povezuje s konkretno situacijo v lastni družini, svojem partnerskem odnosu in pri vzgoji otrok.

Leta 1990 je dobila nagrado Jiříja Ortena za roman Čez drn in strn (1989). Sledile so novele: Prepelica (1993), Ko ljubiš moža (1995), Krakam (1997). Njena največja uspešnica je roman Leto petelina (2008).

Beseda založnika: 

V letih po posvojitvi dveh romskih fantkov se ji iz dneva v dan podirajo vse iluzije o dejanskem vplivu staršev na otroke. Po povsem drugačni izkušnji z lastnim sinom, ki ga je rodila pozneje, pa se spremeni tudi njen pogled na pomen vzgoje in možnosti, da bi ta vplivala na človekovo naravo, kakršno je podedoval.

Njena posvojena sina se kljub vsemu njenemu trudu kot odraščajoča najstnika ne vključita v družbo in ne prevzemata odgovornosti za svoja dejanja, ampak ravnata samo v skladu s svojo trenutno voljo. Njeno življenje je tako prepredeno s klici socialnih delavk, dogovarjanji z vzgojnimi zavodi, zaslišanji na policiji in obravnavami na sodišču, z razbitimi šipami in ukradenim denarjem pa se mora spopadati tudi v lastnem domu.

V središču romana se kot podlaga družinske zgodbe razkriva romska problematika, ki je prikazana stvarno in brez olepševanja, kar je sprožilo v češki družbi precej polemičnih odzivov.