Pisma brez besed 2 (Pomladna pisma) = Letters Without Words 2 (Spring Letters)

Prvo pismo (Pismo pomladnega jutra) preveva spoznanje prihoda jutra v pomladi, hkrati pa je poklon gospodu, ki me je uvajal v igranje nemih filmov in je kot komponist napisal vsem znano skladbo in melodijo na besedilo F. Milčinskega-Ježka o tem, kako naj ne čakamo pomladi in meseca maja – katere droben citat in variacijo lahko tudi ujamemo v tej skladbi. To je bil Borut Lesjak.

Drugo pismo (Pismo za prvi pomladni zen) je nekakšno brezbesedno meditacijsko premišljevanje o rojevanju novega sveta, poslavljanja od zime in brstenje upanja v pričakovanju novega kroga življenja – je hvalnica novemu začetku.

Tretje pismo (Pismo v deževnem popoldnevu) je zapis o tistem znanem pomladnem dežju, ki pride hitro, nežno zaobjame vse, na trenutke v daljavi celo požuga grom, vendar prav hitro posije sonce in, če smo v naravi, opazimo na koncu celo pomladno mavrico.

Četrto pismo (Pismo v pomladnem večeru) je brezbesedni sprehod v toplem mraku, ko se narava umiri in počasi dobivata svoje zaspane sence tudi bližnji gozd in travnik.

Peto pismo (Pismo letečim prijateljem) je igriva glasbena skica, posvečena prebujanju žuželk, čebel in muh, ki se polne igrivosti poigravajo okoli poslušalčevih ušes in motijo pisanje – dokler ne postanejo del ritmične in melodične figuralike same glasbe.

Šesto pismo (Pismo vetrovnega dne) je glasbeno premišljevanje v vetru, z vetrom in okoli vetra, ki beži naokoli, šumi in dviguje vse, kar ni pritrjeno in obteženo. Tako postane pomladni veter spremljevalec hitro bežečih oblakov in spremenljivega vremena.

Sedmo pismo (Pismo o pomladnem jezeru) je impresija zrcaljenja prebujajočega se gozda in modrega neba v jezeru, pod gladino katerega se prav tako dogajajo pomladne spremembe ter prebujajo novi utripi življenja, ki bo postalo del podvodnega sveta.

Osmo pismo (Pismo iz večernega gozda) nas popelje v pripoved kratkega sprehoda skozi gozd, ki se v pomladi prebuja iz zimskega spanca, hkrati pa še ne premore miline in čarobnosti toplega poletja, saj se v njem še čuti nekoliko hladu in svežine odhajajoče zime.

Deveto pismo (Pismo iz domače sobe) je edino pismo, napisano znotraj štirih zidov, ko se ob umirjenem tiktakanju stare ure srečamo z nemirnim dvojnim ritmičnim sistemom, ki na trenutke zmoti melodični tok, hkrati pa dopolnjuje tridobno, valčku podobno glasbeno tematiko.

Deseto pismo (Pismo za dobro pomlad) je pismo z zaključnimi mislimi, je dobrohotna popotnica v novo življenje, v prebujajoči se sistem vsega živega, poklon večnemu vrtenju narave in vedno se vračajočemu upanju, veselju ter sreči novega prebujenja.

Content:

Letters Without Words 2 – Spring Letters are a continuation of the album Letters Without Words, which represent a thematically rounded unit of a musical album dedicated to the spring atmosphere of writing letters with musical elements.

The first letter (Letter of a Spring Morning) conveys the realization of the arrival of morning in spring, and at the same time it is a tribute to the gentleman who introduced me to playing silent films and, as a composer, wrote a well-known composition and melody to the text of F. Milčinski-Ježek about how to not waiting for spring and for May – which tiny musical quote and its variation can be caught in this composition. It was Borut Lesjak.

The second letter (Letter for the First Spring Zen) is a kind of wordless meditative reflection on the birth of a new world, saying goodbye to winter and the budding of hope in anticipation of a new circle of life – it is a hymn to a new beginning.

The third letter (Letter on a Rainy Afternoon) is a musical entry of that well-known spring rain that comes quickly, gently hug everything, we can hear even thunders in the distance, but soon the sun shines and, if we are in nature, we even see a spring rainbow at the end.

The fourth letter (Letter in the Spring Evening) is a wordless walk in the warm twilight, when nature calms down and the nearby forest and meadow slowly get their sleepy shadows.

The fifth letter (Letter to Flying Friends) is a playful musical sketch dedicated to the awakening of insects, bees and flies, which playfully play around the listener’s ears and disturb the writing – until they become part of the rhythmic and melodic figuration of the music itself.

The Sixth Letter (Letter of the Windy Day) is a musical meditation in the wind, with the wind, and around the wind, running around, rustling and lifting everything that is not attached and weighed down. Thus, the spring wind becomes a companion of fast-moving clouds and changeable weather.

The seventh letter (Letter on the Spring Lake) is an impression of the mirroring of the waking forest and the blue sky in the lake, under the surface of which spring changes are also taking place and new pulses of life are awakening, which will become part of the underwater world.

The eighth letter (Letter From the Evening Forest) takes us to the story of a short walk through the forest, which wakes up from its winter sleep in spring, but at the same time it does not yet possess the grace and magic of warm summer, because it still feels a bit of the coldness and freshness of the departing winter.

The ninth letter (Letter From the Living Room) is the only letter written within the four walls, when, with the calm ticking of the old clock, we encounter a restless double rhythmic system that at times disrupts the melodic flow, but at the same time complements the three-beat, waltz-like musical theme.

The tenth letter (Letter for a Good Spring) is a letter with closing thoughts; it is a benevolent traveler into a new life, into the awakening system of all living things, a tribute to the eternal rotation of nature and the ever-returning hope, joy and happiness of a new awakening.***

O skladatelju:

Skladatelj, (glasbeni) producent, esejist in teoretik, dr. socioloških znanosti in univerzitetni predavatelj (docent) dr. Mitja Reichenberg je po končani srednji glasbeni šoli dobil državno štipendijo za izredno nadarjene in 1984 diplomiral iz kompozicije na AG v Ljubljani v razredu Daneta Škerla. Deloval je kot predavatelj za klavir in glasbenostrokovne predmete na srednji glasbeni šoli v Mariboru in bil 1986-1990 predstojnik šole. L. 1998 je bil habilitiran na Pedagoški fakulteti UM, v letih 1990–96 pa zaposlen v UKM kot bibliotekar in strokovni referent za glasbo in film, kjer je oblikoval samostojni avdio-video oddelek ter bil pomočnik ravnatelja. Končal je podiplomski doktorski študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani pri prof. dr. Rastku Močniku (2012; na temo Film in filmski zvok v družbeni funkciji), sicer pa predava in pripravlja seminarje za zborovodje, pedagoške delavce na predšolskem, osnovnošolskem in srednješolskem polju (Zavod RS za šolstvo), o sodobni filmski in scenski glasbi, na alternativnih srečanjih in vabljenih predavanjih. Je habilitirani predavatelj in docent na Akademiji za umetnosti na Univerzi v Novi Gorici, honorarno pa dela še na Fakulteti za uporabne družbene študije (FUDŠ), na visoki in višji šoli na Inštitutu IAM, na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani ter na Academii v Mariboru. Nastopa kot pianist, igra pri nemih filmih in deluje kot glasbeni producent. V njegovi bibliografiji je treba posebej omeniti preko 160 izvirnih znanstvenih člankov in skoraj 40 avtorskih knjig na temo zvočne produkcije, glasbe ter glasbe in filma. Je tudi avtor več kot 10 samostojnih glasbenih albumov, med katerimi so najnovejši Beethoven 2.50 (2020), Transhuman (2021), Invisible Spaces of Stardust (2023) ter Pisma brez besed 2 (2024).