Aberacije, Esej o legendi oblik – Popačene perspektive, I

Avtor litvanskega rodu in frankofilske drže in izobrazbe je svoj tenkočutni umetnostnozgodovinski opus oblikoval v veliki meri kot nadaljevanje in premišljevanje del Panofskega, Chastela in Schapira, ki so v zbirki Studia humanitatis že izšla. J. Baltrušaitis tako v tem kot v drugih delih razkazuje širino svojega duha in dovoljuje sproščenost domišljiji, kar dokazuje z neštetimi in zelo prepričljivimi navedki različnih avtorjev; teoretske meje svojega temeljnega – umetnostnozgodovinskega – zanimanja pa prestavlja v premišljevanje o prostorih bivanja. Aberacije so delo o narobni strani stvari: če je ne bi upoštevali, bi bila zgodovina in razvoj znanosti nepopolna.