V njem avtor v osmih poglavjih pronicljivo in eruditsko presoja temeljne teoretske paradigme (na primer teorije postmoderne, antinomije postmodernizma) in tudi praktične premene tega obdobja, pa tudi razmerja med njimi, kot so: postmodernizem in potrošniška družba, "konec umetnosti" ali "konec zgodovine", arhitektura, idealizem in zemljiške špekulacije idr. Predvsem je aktualno poglavje o kulturi in finančnem kapitalu, o razmerju, ki zanj Primož Krašovec v spremni besedi pravi, da je Jameson "z mečem dialektike presekal sicer težko misljiv vozel med kulturo in ekonomijo".