Knjiga Umberta Galimbertija Besedo imajo mladi (Parola ai giovani, Dialogo con la generazione del nichilismo attivo, 2018) je nekakšno nadaljevanje uspešnice Grozljivi gost: nihilizem in mladi (prev. 2009). »Poslušajmo mlade,« pravi Galimberti, »in se pogovarjajmo z njimi. Razumeli jih bomo bolje, kot jih razumemo preko branja ugotovitev psihologov, sociologov, učiteljev, vzgojiteljev, ki pišejo o njih.« Oprl se je na pisma mladih, ki jih je prejemal za svojo rubriko v ženski prilogi tednika La Repubblica (»D«), ki jo piše od leta 1996. Izbral je sedemdeset značilnih pisem iz zadnjih let in svojih odgovorov nanje ter jih razvrstil po problemskih sklopih v devet poglavij.
Knjiga govori o mladih, ki se jim mudi uresničiti sanje, morda celo preveč, a dejansko niso pripravljeni na graditev lastne prihodnosti; o utesnjenosti mladih pa tudi o upornosti in strasti, ki jih ženeta naprej; o ogorčenosti mladih nad nihilistično družbo, ki nima vrednot razen denarja, ki zamenjuje videz z bistvom, je očitno rasistična, brezbrižna do vojnega trpljenja v najbližji soseščini, se odpoveduje mučenju le zato, ker je kot metoda neučinkovito … O mladih v digitalnem okolju, o učinkih novih tehnologij na njihovo duševnost in o njihovi vlogi v šolah; o nasilju v šolskih klopeh, nezmožnosti šole, da bi mlade umsko prebudila, o spregledovanju dejstva, da je prihodnost naše mladine odvisna od kakovosti naših šol, o pretirani odvisnosti šolskega dela od vizualnih vsebin; o tem, da mladi ne berejo več, o odtujenosti šolajoče se mladine od resničnega življenja.