Toda zanimanje za ‘Interpretacijo sanj’ je naraščalo, tako da so čez deset let natisnili drugo izdajo in nato še šest (osma je iz l. 1929, pravi Jones; natisnjena letnica je 1930). Za Freudovega življenja so knjigo prevedli v angleščino in ruščino (1913), španščino (1922), francoščino (1926), švedščino (1927), japonščino (1930), madžarščino (1934) in češčino (1938).
‘Interpretacija sanj’ je precej odgovorna za intelektualno podobo stoletja, ki ga vpelje prva izdaja, saj je malo del, ki bi imela pozneje toliko vpliva, tudi zelo oddaljenega in nereflektiranega; tega ni mogoče dovolj ustrezno predstaviti. Naprej, Interpretacija sanj je inavguralno psihoanalitično delo. Brez obotavljanja lahko rečemo, da se je psihoanaliza rodila z Interpretacijo sanj. Resda so pred njo Študije o histeriji (in seveda »Zasnutek«), a vmes je Freud analiziral sebe in šele to je omogočilo psihoanalizo, kakršno poznamo. Tretjič, pričujoča izdaja upošteva vseh osem izdaj z njihovimi številnimi popravki in spremembami, zato bi morali razčleniti Freudove predelave te knjige čez velikansko obdobje tridesetih let, saj je ostal zvest načelu, da »moramo biti vedno pripravljeni opustiti pomožne predstave, če mislimo, da jih lahko nadomestimo z boljšim približkom neznane realnosti«. Še težje delo bi si nakopali, če bi hoteli obdelati usodo Freudovih konceptov pri različnih avtorjih, avtoricah (psihoanalitikih in drugih), ker bi se morali vključiti v politiko psihoanalitičnega gibanja (ali gibanj). (Iz spremne študije Bogdana Lešnika.)