Onkraj kartezijanskega dualizma (Komplet: Um in narava; Angeli se bojijo)

Prizadeval si je za uporabo kibernetike, da bi naravne sisteme opisal kot celote na način, ki bi bil sprejemljiv za znanost, a bi še vedno oživljal modrost in občutek svetosti. Pri tem je razvil dve medsebojno povezani analitični orodji tako za znanost kot za popularno razumevanje znanosti. Eno od teh je bila uporaba komunikacijske teorije in logičnih tipov. Drugo je bilo razumevanje umskih značilnosti sistemov, ki jih ustvarja komunikacija znotraj organizmov in med njimi.

• Um in narava: nujna enotnost

“Batesonova kritičnost do učbenikov, izostrena občutljivost za socialne odnose v komuniciranju, nerazumevajoča občinstva, antagonizmi med duhovnim in materialističnim mišljenjem in uporaba analogij – vse to je našlo svoje mesto v knjigi ‘Um in narava: nujna enotnost’, ki je prvič izšla leta 1979. To je nekakšen abecednik njegovega znanstvenega poslanstva, odprt didaktični poskus sinteze oziroma analogije med umskim in evolucijskim procesom. Med ostalim je navedel tudi nekoliko dopolnjeno definicijo uma s šestimi kriteriji, ki morajo biti izpolnjeni, da se neki skupek pojavov ali sestavin poimenuje ‘um’. Kot celota je knjiga sama primer procesa, ki ga je opisoval v evoluciji in umu. Je hkrati povzetek in iskanje. Tako zaključek v obliki metaloga med hčerko Mary Catherine in njim že odpira vprašanje za knjigo ‘Angeli se bojijo: na poti k epistemilogoji svetega’, kako bi lahko bili povezani lepota, zavest in sveto? (Miran Možina, iz spremne študije o življenju in delu Gregoryja Batesona)

• Angeli se bojijo: na poti k epistemilogoji svetega

Posthumno urejeni teksti Gregoryja Batesona, v katerih poveže ideje o umu, naravi in svetem, skupaj z metalogi, ki jih je napisala hčerka Marz Catherine, /…/ predstavljajo edinstveno sintezo natančnega in sproščeno igrivega razmišljanja, ki ni niti mehanistično niti nadnaravno, temveč sega onkrat kartezijanskega dualizma duha in snovi. (Miran Možina, prevajalec)