Med temi sta imela posebno mesto Jean-Paul Sartre in Simone de Beauvoir, ›kralj in kraljica eksistencializma‹.
Sredi svetovnozgodovinskega vrvenja so se ti mladi intelektualci navduševali nad idejami nemške fenomenologije in si ukrojili povsem svojo filozofijo resničnega, izkušenjskega življenja: filozofijo ljubezni in strasti, svobode in biti, prijateljstva in revolucionarnega žara, mareličnih koktajlov in skodelic kave.
Interdisciplinarna pripoved o zametkih, rojstvu in plodovitem življenju (zlasti francoskega) eksistencializma se po poglavjih posveča najpomembnejšim akterjem, ki so zasnovali to filozofsko-literarno gibanje in zanj prispevali največ teoretičnih in tudi poetičnih del.
Glavni igralci te zgodbe so Søren Kierkegaard in Friedrich Nietzsche, Edmund Husserl in Martin Heidegger, Jean-Paul Sartre, Simone de Beauvoir in Albert Camus, Karl Jaspers, Emmanuel Levinas in Maurice Merleau-Ponty, ob njih pa še številni stranski liki, kot so Hannah Arendt, Franz Brentano, Arthur Koestler, Gabriel Marcel, Boris Vian, Richard Wright, Iris Murdoch, Frantz Fanon, Colin Wilson, Claude Lanzmann …
V kavarni eksistencialistov je zgodba o zgodovinskem eksistencializmu kot strastnem prepletu ljudi, njihovih idej in del ter viharnega časa, v katerega so odtisnili svoj zgodovinski pečat. Moderne bralce vabi na prijetno in nadvse informativno popotovanje skozi prostorja in vijuge intelektualnega gibanja, ki je bistveno zaznamovalo duhovno, umetnostno in politično zgodovino 20. stoletja.
O avtorici:
V otroštvu je skupaj s starši prepotovala svet, živela v mnogih različnih krajih in okoljih po Evropi, v Rusiji, Indiji, največji del tega časa pa preživela v Sydneyju. Po vrnitvi v Anglijo in odkritju Sartrovega Gnusa je pri šestnajstih letih postala ›najstniška eksistencialistka‹.
Na Univerzi v Essexu je študirala filozofijo in se nato spogledovala z doktoratom o Heideggerju, po številnih vmesnih kariernih poskusih pa se ustalila kot kuratorka zbirk za zgodovino medicine pri londonski Wellcomovi knjižnici. Ukvarjanje s prvotiski iz zgodnjega novega veka ji je dalo veliko idej tudi za njena poznejša avtorska in biografska dela. Med temi so najbolj znane knjige Angleški Danec (The English Dane; o Jørgenu Jørgensenu), Kako živeti (o Michelu de Montaignu) in V kavarni eksistencialistov.
Knjiga V kavarni eksistencialistov je bila leta 2017 nominirana za nagrado PEN/Hessell-Tiltman za zgodovinsko delo.