Izhodišče raziskave so konkretni primeri javnega govora. Razporejeni so diahrono in sinhrono, skoz analitično in metodološko doslednost pa se razkrijejo izvori in strukture posameznih modelov diskurza. Raziskovalni postopek upošteva antropološke specifike lokalne produkcije sovražnega govora. Njen pomemben element so v kolektivnem spominu še vedno živo prisotne formule predhodne oblasti, ki pa so se prilagodile novim pogojem. V ospredju raziskave so predvsem posledice, ki jih v prostoru javnega govora sprožajo spremembe diskurza, zasnovanega na usmerjanju in pragmatizaciji sovraštva. Manipulacije in laži, celoten aparat tovrstnega diskurza, se zlahka najde v »negativni retoriki«, številnih napakah v izrazu in stilu. Nepoznavanje retorike omogoča, da se takšne napake – z neštetimi logičnimi zdrsi vred – ne prepoznajo: celoten instrumentarij sovražnega govora je zasnovan na hipostazah neznanja, njihova osnova pa je »negativna retorika«.
Svetlana Slapšak je avtorica številnih del s področja antropologije, lingvistike, klasičnih študij, študij spola, balkanologije, komparativistike. Objavila je več kot 50 knjig, preko 400 znanstvenih študij in preko 1000 člankov, esejev in kolumen.