Sodobni pristop razumevanja človekove varnosti nadgrajuje tradicionalne koncepte varovanja pred zunanjim sovražnikom s celovitim pristopom zagotavljanja osebnostne integritete posameznika, ki poleg ogrožanja posameznikove telesne in duševne integritete vključujejo tudi upravljanje tveganj revščine, kršenja človekovih pravic in degradacije naravnega okolja. Pred predstavitvijo posameznih institucij za zagotavljanje nacionalne varnosti predstavijo zgodovinske mejnike zagotavljanja nacionalne varnosti v Sloveniji od razpada Jugoslavije preko vključevanja Slovenije v mednarodne varnostne organizacije do izzivov, s katerim se sooča nacionalnovarnostni sistem v tretjem desetletju 21. stoletja. Osrednji del monografije predstavlja analiza delovanja posameznih institucij nacionalnovarnostnega sistema v Sloveniji – vojske, policije, institucij varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obveščevalnih služb.
Avtorji kritično ocenijo tako funkcioniranje kot strukturo posameznih institucij ter postavljajo pomembna vprašanja o ustreznosti vodenja in upravljanja sistema nacionalne varnosti. Monografijo zaključijo z refleksijo izkušenj institucij nacionalnovarnostnega sistema pri odzivanju na množične migracije v letih 2015 in 2016 ter pandemijo koronavirusne bolezni COVID-19 v letu 2020.
(iz recenzije prof. dr. Branka Lobnikarja)