Začne se z ugotovitvijo, da kapitalizem kljub navideznim prednostim kot so tehnološki napredek, večja produktivnost dela z avtomatizirano proizvodnjo, ali dvig osnovnega življenjskega standarda v najrevnejših predelih sveta, ustvarja predvsem revščino sredi izobilja.
Nato prepričljivo pokaže, da se v razpokah kapitalističnega sistema kažejo realne utopije oziroma alternative, ki pričajo, da na obrobju sistema že danes obstajajo nekapitalistični, za Wrighta bolj demokratični in egalitarni, družbeni odnosi.
Če želimo, da slednji postopoma izpodrinejo kapitalistične, to je nedemokratične in neegalitarne družbene odnose sta potrebni strategija in kolektivni akter. Ravno vprašanji strategije spodkopavanja kapitalizma in oblikovanje kolektivnega akterja tvorita osrednji temi te knjige.
Kako biti antikapitalist v 21. stoletju morda še bolj kot druga Wrightova dela zaznamuje optimizem in prepričanje, da je prihodnost, kjer lahko vsak človek razvije svoje potenciale in živi polnovredno življenje ne le zaželena temveč tudi realna in dosegljiva.
Erik Olin Wright, vplivni teoretik nove levice, se je rodil leta 1947 v Kaliforniji, odraščal je v Kanzasu. Starša sta bila univerzitetna profesorja psihologije. Leta 1968 je diplomiral na Harvardu in leta 1970 na Oxfordu. Doktoriral je na Berkeleyu in leta 1976 na Univerzi v Wisconsinu postal profesor sociologije. Intelektualni skupnosti se je skupaj z generacijo mladih družboslovcev, ki sta jih radikalizirala vietnamska vojna in gibanje za človekove pravice, pridružil sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja. V svoji profesionalni karieri je največ pozornosti namenil družbeni stratifikaciji in egalitarnim alternativam kapitalizmu.