Prepričanje družbe, da je odziv s strahom koristen in za človeka nujen, je zmotno zaradi nepoznavanja definicije strahu, ki je boj, beg ali ujetost. Za človeka je koristen samo odziv z begom, ki je le del strahu; drugi del, ki je napadanje in posledično ujetost v stres, ko posameznik ni dovolj dober za dosego cilja, pa močno škoduje njegovemu čustvovanju in zdravju.
Naš cilj je akcija izogibanja in bežanja k pozitivnemu zaradi znanja, ki smo ga dosegli z učenjem iz svojih in izkušenj drugih. Bežanje in izogibanje negativnemu ravnanju pomenita pozitivno ravnanje in olajšanje. Bežimo pa iz ujetosti kot dela strahu, ki povzroča stres. Prepogosto izločanje stresnega hormona kortizola v kri kaznuje oziroma negativno obremeni telo, kar vodi v bolezni in skrajšuje življenje, zato je učenje odziva s strahom napačno ravnanje družbe, naučene reakcije s strahom.
Knjiga govori o tem, kako otroke nezavedno in zavedno učimo strahu, želimo pa si pogumno in zdravo družbo.