Zaton ameriške moči

Wallerstein je prepričan, da so sedemdeseta leta prejšnjega stoletja začetek konca ameriške dominacije v svetovnem kapitalističnem redu, kar je sovpadlo s porazom v Vietnamu. ZDA niso več zmogle ohranjati, kaj šele širiti svoje svetovne prevlade; od sedemdesetih let naprej si predvsem prizadevajo, da bi erozija njihove moči v svetovni ekonomiji in vojaški moči ne bi bila prehitra. Če drži, da ZDA v ekonomskem in političnem smislu izgubljajo svetovno hegemonijo, ohranjajo jo le še v vojaški premoči, ali to pomeni, da bodo poskušale zaustavljati erozijo ekonomsko politične moči s pomočjo jedrskih konic? Kakšna pa je hegemonija, ki se mora uveljavljati na militarističen način? Je sploh še hegemonija?

Razvoj, ki se nakazuje po 11. septembru, je v tem smislu videti dramatičen; politični odgovor ZDA so varnostne politike discipliniranja lastnega prebivalstva in vojaški posegi za podreditev držav in regij, ki jih želijo neovirano upravljati. Kulturna strategija, ki naj legitimira nasilje, je ideološka interpelacija zahodnega sveta v "civiliziranost" ; če se bodo ZDA še naprej nanašale na preostanek sveta z unilateralnim prepričanjem, da so prinašalke civilizacije in demokracije, potem dejansko stopamo v obdobje globalnih konfliktov, pravi Wallerstein.