V knjigi je tudi vrsta predlogov za premostitev pravnega nelagodja, v katerem se je v zadnjih 30 letih znašla slovenska univerza in s tem slovenska znanost. Poleg nujne posodobitve visokošolskega zakona v novi, normativno blažji in sodobnejši zasnovi, je utemeljeno sprejetje posebnega zakona o univerzi, ki ji vzpostavlja položaj samostojne ustanove najvišjega kulturnega pomena, partnerice državi ter jo razbremeni preživele in za avtonomno osebo javnega prava povsem neprimerne oblike državnega zavoda.
Vedno nove novele ZViS poglabljajo napačno konceptualno kontinuiteto z zdajšnjo močno prenormirano zasnovo visokošolskega zakona. Treba je pripraviti in sprejeti zakon o univerzi in ne v nedogled dopolnjevati preživelega ZViS, ki ureja vse terciarno izobraževanje že skoraj 30 let. Dokler bo univerza statusnopravno de facto državni zavod in s tem del upravne hierarhije države ter ne od države avtonomna ustanova, ki deluje po načelih prirejenosti in partnerstva z državo, ne more biti celostno udejanjeno ustavno načelo o avtonomnosti državnih univerz.