Koncept družbene odgovornosti ponuja veliko ustvarjalnih in interpretativnih možnosti, stoji na presečišču teoretskih ved in je lahko zastavljen kot konceptualni teoretski okvir ali standardizacija oblikovanja, procesiranja in uresničevanja odločitev. Ta presek teoretskih možnosti in praktičnih sposobnosti je njegova največja primerjalna prednosti in avtorji so to dobro razumeli in tudi poudarili. V tem vidimo največji donesek tega dela. Teoretska zastavitev na drugi strani pogosto zaniha, bolj je zavezana teoretskim tradicijam in poenostavljenim interpretacijam kot kritični presoji sodobnih spoznanj na številnih področjih, ki se jih nova paradigma želi dotakniti. Toda uvod v politično ekonomijo družbeno odgovorne družbe je potrebno vzeti dobesedno. To je resnično uvod v novo paradigmo, zato je tu pomembnejši zastavek kot izpeljava, ki je po naravi stvari odprt raziskovalni projekt. In prav zato v tej zanimivi in na določenih mestih tudi provokativni knjigi tudi gre."
– Prof. dr. Bogomir Kovač
– Prof. dr. Bogomir Kovač
"Moralno prepričevanje bi lahko bil prvi poziv k družbeno odgovornemu delu, bodisi skozi javno grajo ali javno neupravičeno pohvalo, z upanjem, da akterji morda spremenijo svojo agendo, ampak to se običajno ne obnese, ker družba ni zrela za takšen pristop in je celo zlorabljeno.
Pri vseh pravnih normativih presoje odgovornosti, pa nikjer ne zasledimo presoje učinkov na družbo, na moralne in etične standarde ter posledice, ki rezultirajo v razkroj socialne države in sporočila za družbo, kaj je dovoljeno. Zato je Knjiga UVOD V POLITIČNO EKONOMIJO DRUŽBENO ODGOVORNE DRUŽBE, ki obravnava zelo aktualno in perečo družbeno tematiko, odgovornost odločevalcev skozi razvoj ekonomske misli, toliko bolj pomembna. Na izviren način prikaže to tematiko skozi ekonomske šole oz. razvoj ekonomske misli in pokaže genezo v pojmovanju odgovornosti. Neoliberalizem je namreč kot doktrina prispeval k razvrednotenju kriterijev in standardov odločevalcev z opravičilom, da je v tržnem gospodarstvu vse sprejemljivo z namenom ustvarjanja profitov tistih, ki pravočasno razpolagajo z informacijami, kar neoliberalizem opravičuje kot »tržno priložnost«. Pri tem pa se pozablja na sistemske učinke in državo blaginje ter razkroj visoke poštene etike in morale"
– Red. prof. dr. Mejra Festić