Namesto da bi sledili dobro utrjeni poti intelektualne zgodovine, nas študija vodi na neuveljavljeno področje, v Franciji znano kot zgodovina mentalitet, v angleščini pa je bolj v rabi kar poimenovanje kulturna zgodovina, saj našo civilizacijo obravnava na enak način kot antropologi preučujejo tuje kulture. Je zgodovina etnografske usmeritve. Naslovna zgodba sega v leto 1730, ko so tiskarski vajenci v Parizu izvedli vrsto zasmehoval nih sojenj in v ta namen pobili vse mačke, ki so jim prišle v roke. Šlo je za manipuliranje s simbolno vrednostjo poboja mačk, ki pa se je sprevrglo v upor.