Človek v božjem okolju

Posebnost Rajhmanovega približevanja človeku skozi pisano besedo je v tem, da mu predstavlja tisto Božje, ki je v njem samem (Božje okolje v človeku), tako da pri njem ne pogojuje priznavanja tega ali onega boga, ampak mu razkriva odnos, ki ga dela Človeka kot osebo v srečevanju z drugim in Drugim, njegovim Stvarnikom. Rajhman se nam v svoji bivanjskosti razkriva kot nemirni duh, ki raziskuje na različnih področjih humanistike in družboslovja ter stremi za vedno novimi spoznanji. Vendar je kot nasprotje temu stremljenju v njem prisoten mistični duh, ki ob actio postavlja contemplatio. Šele zahteva po duhovnem življenju človeka izpolnjuje v njegovi človeškosti.