Sestavljata jo dve knjigi: v prvi po kratkem predgovoru Ciceron takoj preide na pogovor o prerokovanju in o obstoju preroške zmožnosti, ki naj bi ga imel z mlajšim bratom Kvintom, in skozi njegova usta predstavi argumente, ki govorijo prerokovanju v prid, v drugi pa te iste argumente sistematično ovrže. Kot v drugih filozofskih spisih tudi tu črpa argumente predvsem iz grških virov, vendar jih razvija po svoje ter osvetljuje z zgledi iz zakladnice lastnih izkušenj in razgledanosti. Ciceronov spis O prerokovanju kot najpomembnejši (in domala edini) ohranjeni antični spis o naslovni temi prinaša dragoceno in zanimivo pričevanje iz prve roke o rimskem in grškem duhovnem svetu – o religioznih nazorih in filozofskih argumentih, nič manj pa tudi o vedeževalskih praksah in anekdotah, ki so krožile po Sredozemlju v 1. stoletju pr. Kr.