Po Plečnikovi smrti leta 1957 se je tu naselil njegov nečak Karel Matkovič, ki je začel urejati obsežno mojstrovo zapuščino načrtov in korespondence. Njemu gre zahvala, da se je v hiši skoraj nedotaknjena ohranila vsa dragocena Plečnikova dediščina. Po Matkovičevi smrti leta 1970 so se dediči odločili za prodajo hiše z vso zapuščino mestu Ljubljani, ki je čez dve leti prav na tej osnovi ustanovilo Arhitekturni muzej Ljubljana.
1. aprila 1972 se je Arhitekturni muzej Ljubljana konstituiral v Plečnikovi hiši in je deloval v teh prostorih do leta 1992, ko se je večina oddelkov preselila v prenovljene prostore gradu Fužine, ki ga je muzej pridobil za svoje temeljne naloge.
Plečnikova hiša je bila urejena in odprta za javnost leta 1974, ko je bila zaradi občutljivosti papirnega gradiva iz muzejskega dela hiše prenesena zbirka Plečnikovih skic in načrtov v začasne depojske prostore v spomeniško manj občutljivi del Karunove 4, kjer je bilo gradivo mogoče pregledovati, urejati in preučevati.
V hiši so še danes ohranjeni dragoceni izvirni umetnikovi ambienti z opremo in osebnimi predmeti, predstavljeni so glinasti, mavčni in leseni modeli različnih projektov, Plečnikova osebna knjižnica in risarsko orodje. Danes si obiskovalec lahko ogleda vežo, hodnik, kuhinjo, spalnico s kopalnico, malo sprejemnico, okroglo stopnišče, atelje v nadstropju ter zimski vrt. Ogled hiše je zaradi svoje izjemnosti in občutljivosti možen samo s strokovnim vodstvom, ki je prilagojeno različnim starostnim skupinam ter je za večje skupine omejeno na sedem oseb hkrati.