Razstava Železnodobne zgodbe s stičišča svetov je časovno umeščeno med zgodbe iz starejše prazgodovine in zgodbe iz rimske dobe. Čeprav v srednjeevropski arheologiji velja, da prazgodovina obsega tudi železno dobo, so razstavo zasnovali ločeno od časa kamene, bakrene in bronaste dobe, saj izjemno, obsežno in kakovostno železnodobno arheološko gradivo z ozemlja Slovenije brez dvoma zasluži posebno obravnavo.
Železnodobna zbirka v Narodnem muzeju Slovenije, nasledniku Deželnega muzeja za Kranjsko, je tesno povezana z obdobjem od druge polovice 19. stoletja do prve svetovne vojne, ko so na ozemlju dežele Kranjske potekala številna arheološka izkopavanja. Že v tistem času je ljubljanskemu muzeju, pogosto v tekmi z mogočnejšimi tujimi ustanovami, uspelo pridobiti gradivo, ki je zdaj jedro ene od najdragocenejših zbirk železne dobe v Evropi.